Vsebina
Jezuit p. Marko Ivan Rupnik je eden od enajstih izbranih teologov, ki so na povabilo Vatikana napisali knjigo o smeri Cerkve s papežem Frančiškom – vsak z lastnim teološkim poudarkom. P. Rupnik v svojem delu Po Duhu opisuje papeževo smer na področju duhovne teologije. Gre za duhovno teologijo, ki je izraz prenove cerkvenega življenja, kakor jo je začrtal papež Frančišek, da bi »zmogli epohalni prehod, v katerem se nahajamo.« Poseben poudarek je namenjen ponovnemu ovrednotenju občestvenosti, saj Bog človeški rod kliče k »bivanju po Duhu«, to pa je občestveno bivanje oziroma bivanje v odnosih.
»Duhovno življenje je v svojem bistvu večplastna stvarnost, saj se v gestah, besedah in čutenju tistega, ki živi duhovno, vedno razkriva neka globlja navzočnost, pomen, ki se ne ustavi na površju. Prav zato, ker duhovno bivanje pomeni, da živimo v drugem, v Kristusu, in da Kristus živi v nas, nobena stvar ni enoplastna: vse dopušča, da zaslutimo še en obraz, slišimo še en glas, zaznamo dejanje še nekoga drugega.«
O avtorju
Marko Ivan Rupnik se je rodil 28. novembra 1954 v Zadlogu pri Črnem Vrhu nad Idrijo. Leta 1973 je vstopil v Družbo Jezusovo, v Ljubljani je študiral filozofijo, leta 1977 pa se je vpisal na likovno akademijo v Rimu. Študiju slikarstva je sledil študij teologije na papeški univerzi Gregoriani v Rimu. Duhovniško posvečenje je prejel leta 1985 in še istega leta je na Gregoriani pričel specializacijo iz misiologije.
Od leta 1991 dalje živi in dela v Rimu kot direktor Centra Aletti, kjer skupaj s svojimi sodelavci na teološkem, duhovnem in umetniškem področju išče poti za izmenjavo darov med krščanskim Vzhodom in Zahodom. Od leta 1995 vodi tudi atelje duhovne umetnosti Centra Aletti, ki je pod njegovim vodstvom ustvaril več kot sto mozaičnih poslikav po vsem svetu.
Od leta 1999 je svetovalec Papeškega sveta za kulturo in od leta 2012 svetovalec Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije.
Njegova dela so prevedena v mnoge evropske jezike in tudi v slovenščini je izšlo že precej njegovih knjig.
Odlomek iz knjige Po Duhu
Jezus je učitelju postave odgovoril z dvema vprašanjema, ki usmerjata v temeljno razločevanje prave poti, ki vodi v večno življenje: »Kaj je zapisano v postavi? Kako bereš?« (Lk 10,26). Iz teh povratnih vprašanj je očitno, da je premalo poznati vsebino postave, pomemben je tudi način, kako jo človek razume in živi. V govoru na gori je Jezus to napetost med vsebino in načinom še zaostril: »Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.« (Mt 5,20). Jezus očitno ne poziva k odpravi ali spremembi postave, ampak k novemu načinu branja postave.
Ta nov način presega nominalistični pristop pismoukov in farizejev. Za dosego nebeškega kraljestva nista dovolj ne človekovo intelektualistično oziroma duhovno prizadevanje kot tudi ne še tako velik voluntaristični napor. Vstop v nebeško kraljestvo oziroma v novo življenje je sad »rojstva od zgoraj« (Jn 3,3), je sad delovanja Svetega Duha, ki ga Oče pošilja po svojem Sinu, da bi v njem ustvaril organsko občestvo – koinonijo – človeka z Bogom po vzoru življenja Sv. Trojice.
