Tatjana Jakovljević: “Kopičenje znanja ne bo prineslo veščin, ki jih bodo otroci potrebovali v 21. stoletju.” (video, 2. del)

“Današnji otroci odraščajo v spremenjenih pogojih odraščanja. Eden ključnih vidikov je zgodnja intelektualizacija,” v video oddaji izpostavlja prof. defektologije Tatjana Jakovljević. “Že v vrtcih se kopičijo različne intelektualne vsebine. Otroci znajo veliko pesmic, obnov pravljic, znajo nastopati, veliko vedo itd, kar pa se ne izkaže kot nekaj povsem ustreznega, ko otrok vstopi v šolo.”

Prelom, ki ga starši ne pričakujejo

Kako je torej mogoče, da se intelektualno zelo razvit otrok v šolskem obdobju sooča z učnimi in razvojnimi težavami? Od kod se pojavijo bralno-napisovalne težave, govorne težave, nezmožnost koncentracije, nemotiviranost za učenje?

V prvih triadah šolanja imajo največje težave fantje, kasneje pa punce.

Po besedah sogovornice se ta odklon ne kaže pri vseh v istem obdobju in na enak način. “V prvih triadah šolanja imajo največje težave fantje (motnje pozornosti, hiperaktivnost), v mladostništvu pa začnejo prevzemati vodilno vlogo dekleta, ki razvijejo različne čustvene težave”, pojasni Jakovljevićeva. “In to predvsem dekleta, ki so zgodaj razvila intelektualne kapacitete, dekleta, ki so bila bistra, učno uspešna. Dekleta, ki so v predšolskem obdobju in v šoli sledila dejavnostim, se učila, potem pa doživela številne odklone v duševnem zdravju.”

Tatjana Jakovljevič, ki je hkrati tudi razvojna terapevtka s specialnimi znanji in specialna pedagoginja na področju zgodnje obravnave otrok, poda vzroke za te odklone, izhaja pa iz tega, da se intelektualni sistem v razvoju otroka razvije najkasneje in je odvisen od delovanja nižjih možganskih struktur. Če nižje možganske strukture ne dobijo dovolj pomembnih dražljajev, se ta del možganov ne oživči in ne pošilja dovolj močnih in rednih impulzov v višje možganske strukture. Tako pride do zaviranja kognitivnih zmožnosti, kasneje pa še čustvenih.

Se pravi, po eni strani primanjkljaji dražljajev, po drugi strani pa bombardiranje višjih miselnih funkcij v šoli. Otroci bi naj po besedah sogovornice bili že v prvi triadi za več kot 40 % bolj preobremenjeni, kot je to zdravstveno dopustno. V višjih razredih pa še toliko bolj.

Zato se gostja vrne na začetek, na to, kar starši lahko naredijo, da bodo otrokovi možgani dobili prave dražljaje in ne zgolj informacije:

• Kakšne stimuluse v zgodnjem obdobju otrok potrebuje, da kasneje ne bo imel kognitivnih in čustvenih težav?
• Zakaj strukturirani popoldnevi (športne dejavnosti, plesne, glasbene urice ipd.) za predšolsko obdobje niso najboljša izbira?
• Kaj otrok potrebuje po šoli, vrtcu ali kakršni koli drugi strukturirani dejavnosti?
  

Zgolj znanje v prihodnosti ne bo dovolj

V nadaljevanju oddaje nas je zanimalo, ali bo kopičenje znanja, ki je značilno za osnovno in kasneje srednjo šolo, prineslo uspehe oziroma bo vso to znanje kasneje uporabno in bo naredilo otroke veliko bolj zaposljive. Tatjana Jakovljević je v svojem odgovoru realna. Pravi, da bodo roboti in sodobna digitalizacija zamenjali človeške vire. Vsekakor pa vidi, da bodo “težko zamenjali najvišje sposobnosti živčnega sistema, ki se razvijejo pogojno – če otrok za to ima pogoje – fleksibilnost, sodelovanje, inovativnost, reševanje težav.” In zakaj bodo ravno te sposobnosti tako iskane?

Počitnice in usvajanje novih veščin

Možgani po devetih mesecih “kurjenja” ne morejo kar čez noč preiti v nižje obrate. “Zato bo v začetku veliko tuljenja, zahtevanja, godrnjanja.”

Ker pa so pred nami počitnice, smo še želeli izvedeti, kako naj otroci najbolje preživijo naslednjih devet tednov, da si bodo po vsej tej zasičenosti s podatki in znanjem zares odpočili, se umirili ter si nabrali veščin, ki jih bodo potrebovali v prihodnosti. Poleg tega, da nas Jakovljevićeva opremi z dobrimi nasveti, nas tudi opomni, da prehod iz “visokih obratov” delovanja možganov na stanje umirjenosti za otroka ne bo lahek, saj možgani po devetih mesecih “kurjenja” ne morejo kar čez noč preiti v nižje obrate. “Zato bo v začetku veliko tuljenja, zahtevanja, godrnjanja – od tega, da mu je dolgčas, do tega, da si bo želel imeti telefon, tablico ali računalnik. Vendar pa računalnik samo zamenja šolsko bombardiranje,” pojasni sogovornica. Odgovor, kaj za otroka pomeni oddih, se nahaja v oddaji.

Oglejte si celotno oddajo, ki omogoča vpogled v sedanjost (trenutno stanje), ponuja veliko preventivnih nasvetov, hkrati pa gleda v prihodnost. Ali, kakor gostja sama pove: “Prihodnost šole in vrtcev je v tem, da se otroci ne učijo več sede, da nimajo klasičnih učilnic, ampak se učijo v naravnih učilnicah, gozdovih, so pri tem tudi gibalno aktivni, gredo v lastno načrtovanje, in da jim omogočimo, da sami skupinsko ustvarjajo učne rezultate. To so tiste strategije, ki bodo pripeljale do kompetenc 21. stoletja.”

Oglejte si tudi 1. oddajo s Tatjano Jakovljević: Današnji otroci so zelo bistri, imajo veliko znanje, niso pa prilagodljivi in je zato z njimi ogromno dela.