Tatjana Jakovljević: “Današnji otroci so zelo bistri, imajo veliko znanja, vendar je z njimi ogromno dela” (video)

Vzgojitelji, pedagogi in strokovni delavci vedno bolj opažajo, da so današnji otroci precej drugačni od otrok izpred nekaj generacij. Po eni strani zelo hitro usvajajo pisanje, branje, računanje, morda še kak tuj jezik, po drugi strani pa so gibalno bistveno manj sposobni, vedno več jih ima motnje pozornosti, govorne motnje, nekateri celo razvijejo (pre)občutljivost na zvok, svetlobo ali teksturo, spet drugi imajo težave z regulacijo čustev, prilagajanjem realnemu okolju ali s socializacijo.

Kaj bistvenega se je zgodilo v tem času, da je prišlo do tolikšnih sprememb? Pravzaprav veliko, v video oddaji pojasnjuje profesorica defektologije Tatjana Jakovljevič in potrjuje, da ima kar 20 % vseh otrok po vsem svetu določene diagnoze z vidika razvojnih odstopanj oziroma odstopanj v nevrološkem delovanju.

Fenomen je torej globalni in, kakor še pravi sogovornica: “Tudi vidik vzgoje in poučevanja je postavljen pred velike ovire, ker otroci ne sprejemajo več našega vložka v njihov razvoj. Ne prilagodijo se na navodila, usmeritve ali “prehode”, tj. na spremembe, ki zahtevajo tranzicijo med eno dejavnostjo (igro, gledanjem risank ali čemer koli, kar je njim prijetnega) in aktivnostjo, ki zahteva njihov trud (učenje, pospravljanje, umivanje itd.). “Možgani morajo zapreti tisto, kar počnejo in iti v nek prilagodljiv odziv, ki ga pričakuje okolica”. Ker pa tega tako enostavno ne zmorejo – otroci se na spremembo lahko odzovejo zelo burno, lahko pa ta ‘preklop’ traja cel popoldan –  morajo starši ali učitelji ves čas ob otrokih stati in jim ponavljati navodila. Zato po besedah sogovornice stari starši večkrat rečejo, da s svojimi otroki niso imeli toliko dela, kot ga imajo s svojimi vnuki.

Možgani na previsokih obratih

Gostja v oddaji na zgoraj omenjene izzive pogleda celostno, iz več vidikov. Predvsem pa izpostavi bombardiranje otrok z impulzi (televizija, digitalne naprave, drugi močni dražljaji iz okolja). Zaradi vsega tega so otroci preveč vzdraženi in ko so možgani na previsokih obratih, ima otrok težave pri reagiranju na sovrstnike, starše, stare staše, vzgojitelje, učitelje. “Mi pa rečemo, da je kriva vzgoja,” izpostavi sogovornica. In kakršen koli vzgojni pristop takrat izberemo, ne učinkuje. Otrok se mora najprej pomiriti. Kako pa? Odgovore ponuja Tatjana Jakovljević.

V oddaji še izvemo:

  • Kje so vzroki za to stanje – kaj se je zgodilo v zadnjih desetletjih?
  • 4 stvari, ki škodijo otrokovemu razvoju
  • Osnovne potrebe, ki moramo zagotoviti vsakemu otroku in ki vplivajo na njegovo vedenje, čustvovanje, reagiranje, učenje itd.

Jakovljevićeva ob tem še doda: “Samo ena ura, ki jo otrok preživi pred ekranom, zmanjša njegovo sposobnost ustreznih socialnih interakcij za 13 %. Vsaka naslednja ura še veliko več.” Zato je mnenja, naj si starši ne “kupujemo miru”, ko otroka posadimo pred ekran, ker potem samo še bolj vplivamo na to, da bo otrok imel težave v družini in kasneje v sekundarnem okolju (vrtec, šola, dijaški dom itd.).

Vabljeni k ogledu kratkega napovednika in k sklenitvi naročnine, s katero si lahko ogledate celotno oddajo!

Postanite naročnik portala Iskreni. S sklenitvijo naročnine dostopate do izobraževalnih video vsebin s področja vzgoje, partnerskih in medgeneracijskih odnosov ter drugih ekskluzivnih vsebin. Podprite naše delo in omogočite ustvarjanje še več kvalitetnih oddaj z odličnimi gosti.