Zmenki z mamo

Foto: Canva

Že pred nekaj leti sva z možem uvedla zmenke z otroki. Najprej kot »korenček«, nagrado, da so bolj motivirano opravljali svoje dogovorjene dolžnosti, kasneje pa so za krajši čas malo zvodeneli. Čez nekaj časa smo jih spet potegnili iz naftalina.

Stik z otrokom »ena na ena«

Sploh v družinah, kjer je otrok več in kjer je družinska dinamika pestra in zelo razgibana, se brez težav zgodi, da katerega od otrok, ki ni najbolj glasen in zahteven, malo »spregledamo«. Za osebni pogovor je potreben nedeljen čas, ki ga ne prekinjajo neprestani: »Mami, je kaj za jest?«, »Ati, a me pelješ?«, »Mami/ati glej, poslušaj, pomagaj …«

Otroci imajo čisto svoje misli, besede in novice, ki niso vedno za vsa ušesa pri hiši. Včasih celo za oba starša ne. In ker so pomembne, jim je treba ponuditi čas in prostor, da jih izrazijo.

Sploh v družinah, kjer je otrok več, se brez težav zgodi, da katerega od otrok, ki ni najbolj glasen in zahteven, malo »spregledamo«.

Kako se je (spet) začelo pri nas

V času, ko smo doma negovali moževo na smrt bolno mamo, se je seveda vse vrtelo okoli nje. Čutila pa sem, da se otroci na nek način izmikajo, da živijo svoja življenja dalje in da zaradi pomanjkanja časa iščejo druge poti, da bi se izrazili. Včasih z njihovimi izbirami nisem bila povsem zadovoljna ali jih sploh nisem poznala. To izgubljanje stika me je skrbelo. Zato sem jim predlagala, da jih enega po enega peljem na zmenek.

Vsak je svoj svet

Moji otroci so zelo sladkosnedi in za prvič so bili vsi štirje zelo zadovoljni s tortico v mirni slaščičarni. Starejši so si jo, slaščičarno namreč, izbrali po svojih željah, najmlajšo sem presenetila jaz.

Zdelo se mi je zanimivo, kako različni so bili ti zmenki. Kot so različni otroci. Eden je takoj prišel na dan s težavami in razmišljanji, drugi se je okoli njih vrtel kot mačka okoli vrele kaše. Ena je stresala dogodivščine in svoj občutke ob njih kar iz rokava, drugi je bil redkobeseden in sta šele topel čaj in malo razvajanja brbončic iz njega izvabila besede. Vsem pa je bilo skupno to, da se je zmenek končal z vprašanjem: Kdaj greva spet?

Nadaljujemo …

Nekateri zmenki so bili povsem »brezvezni«, nekateri pa čudoviti za oba. Za nekatere sem prepričana, da so bili ključni za nadaljevanje po pravi poti.

Zavedala sem se, kako dragoceno je to, kar smo si podelili že prvič, in sama sebi bi najraje zaploskala nad dobro idejo. Zanesljivo mi je uspelo nekaj, kar je vredno nadaljevati. Po prvem se je zvrstilo še precej zmenkov. Zdaj s tem, zdaj z onim. Nekateri zmenki so bili povsem »brezvezni«, nekateri pa čudoviti za oba. Za nekatere sem prepričana, da so bili ključni za nadaljevanje po pravi poti.

Razmere doma so se nekoliko ustalile in ostaja več energije in časa za sprotne pogovore, vendar pa je čas, ko z enim od otrok sama grem nekam na lepše, poseben čas. V tem bi si želela nekega ritma, pa je to vseeno prehud zalogaj pri odraščajočih ali skoraj odraslih in zelo aktivnih otrocih.

Kaj pa oče?

Druženje otrok z očetom ni v moji domeni. To gradijo sami med seboj. Starejšim veliko pomenijo pohodi po hribih in, če le gre, se tega lotijo skupaj (z mojo obilno podporo, seveda). Veliko tudi razpravljajo o politiki in ekologiji, poštenju in ekonomiji, dobroti, odnosu do dela, o tem, kaj je prav in kaj je bolj prijetno. Drugače, ampak vseeno so povezani. Najmlajša pa z njim najraje igra družabne igre, riše in v njegovem naročju odkriva skrivnosti knjig …

Vse, kar moram storiti jaz, je to, da takrat, ko čutim, da se odvija resen pogovor očeta z enim od otrok, druge prezaposlim ali zamotim.

Vse, kar moram storiti, ko čutim, da se odvija resen pogovor očeta z enim od otrok, je, druge prezaposlim ali zamotim.

Odrasli otroci

V knjigah sem že kar nekajkrat zasledila navado nekaterih, da se recimo enkrat na mesec odrasli otroci z mamo sestanejo na štiri oči. To se mi zdi čudovito, sploh ker sem sama že četrt stoletja brez mame in bi tudi meni kdaj pa kdaj prijala takšna bližina z njo. Mama moje prijateljice vsako leto povabi vse svoje otroke na kratek izlet, kjer se dobijo za en dan samo oni, sami. Še ena posnemanja vredna navada.

Vsak po svoje

Otroci si bodo enkrat izbrali svoje sopotnike in skozi življenje odšli z njimi. Vsak bo svoje življenje krmaril na svoj način. Želim si, da bi ostali povezani, ampak se ne bi privezovali. Želim si bližine, ne pa vsiljevanja. Želim si občutka, da stojimo drug za drugim s toplo dobronamernostjo in vso podporo, ki jo zmoremo.

 

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja