“Demokracija za svoj obstoj v prvi vrsti terja spoštovanje do sočloveka”

Foto: Canva

Demokracija. Upam si trditi, da ji naša generacija vse do letos ni namenjala prav posebne pozornosti. Smo pač odraščali v njej in se je vse, kar je povezano z njo, zdelo precej samoumevno.

Letos, ko v Sloveniji obeležujemo ravno 30 let slovenske demokracije, pa imamo po zaslugi koronavirusa več kot dobro možnost, da ozavestimo, kako zelo dragocena in krhka hkrati je.

Na svoji lastni koži namreč spoznavamo, da je demokratična in svobodna država daleč od samoumevnega, danega in stalnega. Da se je zanjo treba truditi in boriti. Da ni odvisna le od državne oblasti, politikov in drugih vplivnežev, ampak od vsakega slehernega posameznika.

Demokracija terja spoštovanje do sočloveka

Dan za dnem se učimo, da demokracija za svoj obstoj v prvi vrsti terja spoštovanje do sočloveka in njegovega dostojanstva in da to odgovornost nosimo čisto vsi, brez izjeme.

Da je prav spoštovanje dostojanstva drugega tisti temelj, ki nam omogoča, da lahko nadalje gradimo spoštovanje do človekovih pravic ter vladavine prava, ki sta oba neločljivo povezana z demokracijo oziroma kar njeno bistvo.

Če smo povsem iskreni, vse to spoštovanje tako nam kot državi že v času blaginje predstavlja kar precejšen izziv. Kaj šele v času izrednih razmer, ko so posegi oblasti v določene človekove pravice nujni, hkrati pa nas vse preplavlja strah. Ko se polje možnosti zlorab na široko odpre, nestrpnost in sovraštvo pa množita, zaradi česar se vsi skupaj –  jaz, ti, država in ves svet – z demokracijo na čelu, znajdemo na prav posebni preizkušnji.

Demokracija v času koronavirusa

Pandemija koronavirusa nam je namreč med številnimi drugimi stvarmi dala izkusiti tudi to, kako zelo malo je potrebno, da se obrnemo in pljuvamo drug proti drugemu. Dan prej prijatelji, dan kasneje Pandemija koronavirusa nam je namreč med številnimi drugimi stvarmi dala izkusiti tudi to, kako zelo malo je potrebno, da se obrnemo in pljuvamo drug proti drugemu.sovražniki. Za to zadošča že zgolj to, da živimo na različnih straneh meje, vidne ali nevidne, državne, deželne ali krajevne. Zmerjanje, predsodki in obsojanja padajo kar tako na suho, brez kakršne koli druge podlage. Ostali dejavniki, prav tako boleči in nepravični, pridejo na vrsto šele kasneje.

Da o razdiralni moči maske niti ne govorimo. Zaradi nje smo bodisi panične ovce bodisi neodgovorni egoisti. Pa desni in levi. Modri in neumni. Zdravi in bolni. Etikete začnejo padati kar same od sebe. Razlike med črnimi in belimi ter med revnimi in bogatimi se poglabljajo. Odnosi krhajo. Zidovi pa rastejo.

Enakovrednost in enakopravnost izgubljata na svoji vrednosti. Diskriminacija in samovoljnost pa dobivata vse bolj prosto pot. Krog naše svobode se krči. Enkrat upravičeno, drugič neupravičeno. Odvisno od tega, na katerih načelih slonijo sprejeti ukrepi.

In prav zato je današnji dan več kot odlična priložnost za to, da vsi skupaj in vsak pri sebi, premislimo, kako konkretno lahko pripomoremo k temu, da bosta svet in tudi naša država v teh izrednih razmerah ostala čim bolj demokratična in svobodna.