Mame, ki tekmujejo, katera je bolj obremenjena

Foto: Shutterstock

Zadnje čase imam občutek, da je biti mama predstavljeno kot en sam velik napor.

Ko bodoči starši izvejo za nosečnost, se zdi, da se okolica z njimi veseli le kratek čas, kmalu zatem pa se že najdejo nasveti in “grožnje” v slogu: Le uživajta, potem se vse spremeni. Le izkoristita in naspita se. Bosta že videla, kako je naporno.

Kadarkoli želim prebrati kaj spodbudnega o materinstvu, naletim na besedila o mamini večni utrujenosti in obremenjenosti ali o njenem spopadanju zdaj z eno, zdaj z drugo (vzgojno) težavo.

Veliko pogovorov med mamami vključuje pritoževanje. Kot bi hotele tekmovati, katera ima več dela in kateri bolj zmanjkuje časa in katera ima večje težave.

Skorajda po vseh starševskih spletnih straneh so članki, polni nasvetov, kako rešiti ta in oni problem, s katerim se preko dneva srečujemo mame. Človek dobi občutek, da je materinstvo en sam velik razvnet požar, ki je ušel izpod nadzora in ga je potrebno, če želimo preživeti, tu pa tam malo pogasiti.

Kot bi sinonim za biti mama pomenilo zgolj pranje, nenehno sesanje, kuhanje, težave z dojenjem, živčni zlomi ob izpadih otrok, večna nenaspanost, nič časa zase – skratka en sam velik fizični in čustveni napor.

Zdi se, da je zelo malo zgodb z jasnim sporočilom: biti mama je lepo! Kajti – biti mama je res lepo!

V meni je moč, da spremenim pogled

Je pa res veliko odvisno od tega, kako gledamo na materinstvo in kako to sprejemamo. Opažam, da veliko pogovorov med mamami vključuje pritoževanje. Kot bi hotele tekmovati, katera ima več dela in kateri bolj zmanjkuje časa in katera ima večje težave.

Potrebna je morda zgolj odločitev, da težave preimenujemo v izzive in da bomo namesto pritoževanja v odnose vnašale spodbude.

Zakaj ne bi raje pri sebi sprejele in svetu pokazale, da je resnično lepo biti mama? Potrebna je morda zgolj odločitev, da težave preimenujemo v izzive in da bomo namesto pritoževanja v odnose vnašale spodbude.

Znamo ukrasti dnevu dve sekundi in vsako jutro objeti in poljubiti otroke in se ob tem zavedati, kako lepo je biti mama?

Se dovolj pogosto zavemo, da so nam bili naši otroci zaupani, sicer za kratek čas, toda prav nam? Kakšna čast je biti mama!

Se znamo nasmehniti ob politi juhi, ob umazanih stopinjah na ravno pomitih tleh, ob strganih kolenih na ravno novih hlačah otrok, ob ravsanju sorojencev? Kakšen izziv je biti mama!

Znamo pogledati mimo kričečega in na vse strani mahajočega malčka njemu neposredno v oči? Ga znamo objeti in mu ob tem povedati, kako lepo je biti njegova mama?

Znamo še oprati in zlikati in skuhati večerjo z veseljem in ljubeznijo in hvaležnostjo, da imamo otroke, za katere to lahko počnemo?

Znamo sploh še dan preživeti brez pritoževanja? Znamo še oprati in zlikati in skuhati večerjo z veseljem in ljubeznijo in hvaležnostjo, da imamo otroke, za katere to lahko počnemo?

Znamo enostavno biti s svojimi otroci? Jih opazovati, se z njimi pogovarjati, z njimi raziskovati in ob tem občutiti, kako lepo jim je biti mama?

Biti mama je velika odgovornost. Težave vsakdana so resnične in vse se spopadamo z njimi. Nekje sem prebrala, da lahko o človeku veliko poveš iz tega, kakšen je njegov odnos do deževnega dne. Podobno je z materinstvom, kjer so tako sončni kot deževni dnevi realnost. Toda ravno naš odnos do slednjih je tisti, ki določa, ali bomo ali ne konec vsakega dne lahko iskreno rekle: »Biti mama je lepo!«

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja