Skupnost Iskreni ni človeško delo, ampak klic Očeta h krepitvi družine

Klavdija Kralj
Sobota, 6. oktober 2018, 18:28
Image
Na poti domov s srečanja skupnosti Iskreni v Želimljem, kjer smo praznovali vstop v novo sezono 2018/2019, je hči z iskricami v očeh izjavila: »Jutri bom v šoli v jutranjem krogu povedala, da sem spuščala zmaja.« Ta zmaj je namreč na svoj prvi polet čakal kar dve leti.

V srcu mi je postalo zelo toplo, čeprav je jesen zahladila ravno v tem vikendu in pokazala, da se je poletje poslovilo. Kako simbolično, sem pomislila; s tem, ko z dogodkom srečanja celotne skupnosti vstopamo v novo sezono, za seboj puščamo prejšnjo. Na srečanju smo zato veliko časa namenili sproščenemu klepetu in vrednotenju dogajanja, otroci pa svojim najljubšim igram s prijatelji iz skupnosti.

Spuščanje zmaja

Meddružinska ENKA

Ustvarjanje

Tokrat smo soustvarjalci vikenda začutili, da naj srečanje začnemo s podarjenim časom družinam. Realnost vsake družine je, da se s septembrom vrnemo v službeno-šolsko-vrtčevsko rutino in hitenje. Spet se močneje prebuja hrepenenje po družinski harmoniji. Družina si je izbrala aktivnost glede na svoje potrebe. Veliko se jih je odločilo za igranje družabnih iger, sprehodoe po okolici s kompasom, s kužkom, s pogovorom … vse, kar smo kot družina doživeli, smo si potem v malih skupinah podelili in preizkusili.

Mladiček angleški mastif je bil že prava atrakcija

Po dejavnostih smo bili že pošteno lačni in kosilo, ki sta ga prijazni kuharici pri salezijancih v Želimljah odlično pripravili, nam je zelo teknilo. Zgodil se je celo mali »čudež«. Kot vedno, je imela tudi na tem dogodku vsaka družina mini zadolžitev. Ena od družin je bila odgovorna za pripravo in postrežbo kave po kosilu. Kljub temu, da s kuharicama nismo bili dogovorjeni, je ena od njiju sama od sebe vprašala ali bomo po kosilu kavo in to ravno očeta družine, ki je imel nalogo, da kavo skuha. Temu bi lahko rekli naključje, a ker verjamemo, da je bil tudi ta dan nad našo skupnostjo božji blagoslov, smo to poimenovali čudež.

Fantje rišejo in soustvarjajo skupni "plakat"

Pa še dekleta v akciji

Ko se je hrana polegala je bil že čas za naslednji krog dejavnosti, ki gradijo skupnost. S pogovorom smo si budili spomin, za kaj smo hvaležni in kaj vse prejemamo v skupnosti. Ta svoja spoznanja smo potem prelili v mozaik velike skupnostne slike. Ker radi preizkušamo nove aktivnosti, smo tokrat preizkusili igro »Prui«, ki nas je prepletla v dolgo verigo in vsak član je bil en člen te verige.

Vrhunec srečanja je bila sveta maša, ki jo je pater Tomaž daroval za medsebojno odpuščanje. V skupnosti, ki želi rasti in se razvijati, je zelo dragoceno in potrebno, da prosimo za to Božjo milost in se medsebojno opominjamo, da nihče med nami ni popoln. Skupni so nam ideali in vrednote naše Zaveze, a tudi naša različnost je velika. Zato je toliko pomembneje, da iščemo skupne vrednote in pozitivne lastnosti ter pripravljamo primerno okolje za to da se lahko izrazimo. Kot v vsaki skupnosti, se tudi v skupnosti Iskreni vse, česar ne izrečemo, čuti v srcu, v »zraku«. Zato je Sveti Duh tisti, ki gradi kakor Oče želi.

Na vrsti bo skupna igra

Ni preprosto miže najti ...

Fantje vedno najdejo kakšno luknjo, da odigrajo nogomet

Priprave na mašo. Petje je vedno zelo lepo izkustvo tako za mame in očete kot otroke.

Čas za malico in kmalu slovo ...

 

Foto: Urška Petač 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.