Kako skupne vožnje z avtom bogatijo naše odnose

Vožnje z avtom, pa naj so bile še tako kratke, so mi vedno predstavljale stres.

voznja

»Mami, smo že tam?«, bruhanje, pretepi na zadnjih sedežih, stalna lakota in žeja in kričanje najmlajšega v lupinici. Skratka nič, kar bi bilo podobno idili družinskim potovanjem iz filmov.

Vedno sem imela na zalogi ogromno hrane, pijače, iger in živcev. In vedno je vsega zmanjkalo, preden smo prišli na cilj. Potem se je pa nekega dne to obrnilo.

Še sama ne vem dobro kdaj, toda vožnje z avtomobilom so nam postale pravi užitek. Ker so otroci večji? Morda, pa vendar so še majhni. In hkrati ravno prav veliki, da že sami dajejo pobude za to, kaj bomo počeli. Da sprašujejo veliko več od tistega »A smo že tam?« in »Koliko še?«.

Morda je razlika v tem, da so sedaj oni glavni zabavljači in ne več midva. Ampak vožnje z avtom so začele dejansko bogatiti naše družinske odnose. In kaj počnemo? Na prvi pogled nič posebnega. Pa vendar …

Pojemo

Sicer je glasba del našega vsakdana, toda da bi doma prav peli, to pa izjemno redko. Med vožnjo smo pa, kot bi se nam odprli vsi ventili.

Ne zmanjka nam glasbenih želja, ne manjka večglasij v melodiji in taktu. Tekmujemo, kdo bo glasnejši. Pojemo seveda tudi lepo in uglašeno, a ena od zabavnejših idej najinih otrok je še vedno naslednja: Izberemo vsak svojo pesem, jih skupaj začnemo peti in tekmujemo, kdo se bo prvi zmotil.

Poskusite, petje, vsakršno, od nežnega do tistega pravega kričanja, je v avtu prav zabavno za vse člane!

Molimo

V prazničnih dneh pred nami bo marsikatera družina preživela nekaj časa v avtomobilu, bodisi na poti k sorodnikom ali na počitnice. Ne glejte na vožnjo z avtomobilom kot na zapravljanje časa, temveč kot na priložnost, da se s svojo družino zabavate in se z njo še bolj povežete.

Prošenj, ki bi jih radi v miru prinesli pred Boga, imamo vedno preveč za drobne odmerjene glasne in utrujene minute, ki jih ob večerih kot družina namenimo molitvi.

Med vožnjo pa imamo tega časa na pretek. In to tudi lepo izkoristimo. Spomnimo se vseh in vsega, ki bi jih radi priporočili, želja po molitvi pa redko upade. Ne vem, kaj je tisto, kar nas med vožnjo tako umiri in poveže. Ampak deluje.

Rešujemo svet

Modrujemo, drugače povedano. Kako bomo spremenili svet. Kaj bi naredili s supermočmi, če bi jih imeli. Včasih se nama je težko vživeti v domišljijski svet otrok. Spet drugič se prav presenetiva, kako je enostavno verjeti v boljši jutri.

Se učimo

Vesela sem, da so minili časi, ko smo neštetokrat ponavljali ene in iste igre: štetje avtomobilov, iskanje barv v okolici, opazovanje prometnih znakov, iskanje besed na določeno črko in podobno.

V zadnjem času smo kar samoumevno preklopili na teme, ki otroke zanimajo in o katerih jim lahko "iz glave" kaj poveva. O krajih, skozi katere se vozimo, o naravi, ki beži mimo oken, o letalih, o fizikalnih pojavih, o … Tem in vprašanj ne zmanjka, ko se enkrat odprejo zapornice.

In če so kakšna vprašanja doma med opravili lahko skrajno moteča in nam, odraslim, povsem nepomembna, imamo med vožnjo zanje zlat čas. In to se čuti v potrpežljivosti razlage in v vedoželjnih očeh.

Se spoznavamo

Od kvizov, s katerimi sva želela otrokom krajšati čas med vožnjo, smo prišli do kvizov in vprašanj, s katerimi drug drugega bolje spoznavamo. Vprašanja so spontana in jih ne zmanjka, odgovori pa so včasih daljši, kot traja vožnja. Iz najpreprostejših vprašanj se včasih tako razvijejo prav osrečujoči pogovori.  

Se prepiramo

Pa ne več okoli stvari, kot smo se včasih v avtu. Torej ne okoli tega, naj otroci sedijo lepo, naj si ne nagajajo, naj dajo noge vendar že dol z voznikove glave …

Ne, prepiramo se konstruktivno okoli stvari, ki se nam ne zdijo v redu drug pri drugem. Okoli stvari, ki so se zgodile v preteklih dneh, pa se enostavno ni bilo časa usesti in pogovoriti. Korektno, brez obtoževanja, žalitev, zgolj z mirnim pogovorom.

In zakaj so tovrstni pogovori za nas v avtu najuspešnejši? Ker preprosto nihče ne more odkorakati skozi vrata in imamo časa na pretek tudi za morebitne vmesne tihe poglede skozi okno.

Časa imamo na pretek, da vsak pove svoje mnenje, morda tudi večkrat, če je potrebno. Časa na pretek, da se opravičimo in  sprejmemo sklepe za naprej.

V prazničnih dneh pred nami bo marsikatera družina preživela nekaj časa v avtomobilu, bodisi na poti k sorodnikom ali na počitnice. Ne glejte na vožnjo z avtomobilom kot na zapravljanje časa, temveč kot na priložnost, da se s svojo družino zabavate in se z njo še bolj povežete. 

foto: autopista.es

 

4.8
19 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.