Prešernov dan ni dela prost dan, da bi si odpočili ali pospravljali po hiši. Kaj pa je potem?
V pomanjkanju lastne državotvorne tradicije – natančneje povedano: zaradi pomanjkljivega vedenja o njej – Slovenci zase radi rečemo, da smo kot narod utemeljeni v kulturi. Vendar s tem ne povemo vsega. Kakor je naša narodna duša utemeljena v kulturi, pa je naše narodno telo in državno ogrodje zasidrano v pravu in politiki.
Ni torej naključje, da so nam narod in državo v marsičem skovali ravno ljudje, ki so se gibali v obeh svetovih: med kulturo in narodom – državo, med lastnim umetniškim ustvarjanjem ter pravno in politično prakso.
Kultura in politika
Tako je bil tudi dr. France Prešeren oboje, pesnik in pravnik, njegova Zdravljica pa je postala celo slovenska državna himna. Prešeren sicer ni bil prvi umetnik besede, ki bi posegel v našo politično zgodovino, je bil pa zaradi svojega ustvarjanja eden najvplivnejših. Sledili so mu še drugi.
Dr. France Prešeren, kot ga je upodobil Božidar Jakac
Dr. Stanko Majcen, na primer, je bil sploh prvi slovenski pisatelj in pesnik, ki je sodeloval pri pisanju kakšne slovenske ustave. Že v času okupacije med drugo vojno je leta 1943 pripravil ustavni osnutek, ki bi ga v primeru zmage demokratičnih sil uporabili v povojni Jugoslaviji. Majcen je bil umetnik in bil je tudi pravnik in politik.
Tradicijo povezovanja kulture in politike, umetnosti in prava pa v našem kolektivnem spominu verjetno najbolje predstavlja t. i. pisateljska ustava – dokument iz časov tik pred slovensko osamosvojitvijo, pri nastajanju katerega so sodelovali predvsem pesniki in pisatelji.
Med njimi je bil tudi Tone Pavček, ki je leto dni kasneje, maja 1989, na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral znamenito Majniško deklaracijo z zahtevo po suvereni državi slovenskega naroda. Tudi Pavček je bil umetnik – pesnik in pisatelj, v žepu pa je imel še diplomo pravne fakultete.
Edinost, sreča, sprava
Zato tudi današnji Prešernov dan – ko se spominjamo smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna – ne bi smel biti zgolj navaden dela prost dan, nekakšna sobota ali podaljšan vikend. To tudi ni praznik, ko naj bi razmišljali o kulturi na splošno ali praznovali kulturo zaradi nje same. Ne.
Simona Černetič in Tomaž O. Rous: dr. France Prešeren, Pod oknom
Prešernov dan je priložnost in povabilo, da svoj čas namenimo osebnemu plemenitenju – kultiviranju, ki bo prispevalo k poglobitvi naše narodne (samo)zavesti. Zato je 8. februar postal državni praznik.
Če le moremo, izkoristimo torej letošnji slovenski kulturni praznik za praznovanje slovenstva in kulture: da se sredi zmedenih časov ponovno spomnimo, zakaj so naši predniki hrepeneli po svoji državi, po ohranitvi in širitivi slovenske kulture, po domovini svobodnih, zadovoljnih in upanja polnih ljudi.
»Edinost, sreča, sprava« so ideal, h kateremu vabi Prešeren. Zdaj je na vrsti moja, tvoja, naša generacija, da ga uresniči.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!