Oče je prevaral mamo

Uredništvo iskreni.net
Sreda, 22. april 2020, 10:16
Image
Pozdravljeni!

Ne vem, kaj naj naredim, zato se obračam na vas. Moj oči je pred meseci prevaral mami. Že prej sta se več let pogosto kregala, sedaj pa komaj še lahko spregovorita. Doma je štala, čeprav je pogosto tišina, je v zraku napetost, kot bi bili v hladni vojni. Poskusila sta s terapijo, a sta po prvem srečanju obupala. Tudi moja sestra je sedaj, ko sta starša vsak na svojem bregu in se samo sovražita, popolnoma zabluzila. Jaz končujem faks in bi takoj ko bo šlo, rada šla od doma, a hkrati bi rada staršema pomagala, a ne vem, kaj naj naredim, da bo pomagalo. Mi lahko kaj svetujete?

Neja


Draga Neja!

Zelo mi je žal, da ste se znašli v tako moreči situaciji. Pravite, da želite pomagati, a ne najdete načina, ki bi deloval. Poleg tega slutim, da vas skrbi tudi za sestro. V globini srca je otrokova največja želja, da bi bili starši srečni, in ko niso, je to vir hude bolečine. Pogosto otroci v situacijah, ko se starša ne razumeta, zavestno ali nezavedno prevzamejo vlogo tistih, ki bodo pomagali, razumeli, skratka naredili nekaj, kar bo osrečilo starše. Če jim ne uspe, prevzamejo nase krivdo za porušen odnos staršev in posledično nesoglasje v družini. Največja tragedija pa je, da otrokom navkljub silni želji nikoli ne more uspeti to, da bi rešili odnos staršev (in posledično družino) pred propadom.

Draga Neja, čeprav je vaša želja da bi pomagali staršem zelo iskrena in razumljiva, je vaš podvig vnaprej obsojen na propad. Izključno starši so odgovorni, da rešujejo svoj odnos, in kot pravite, so ga poskušali. Zakaj jim ni uspelo, ne vemo, niti to za vas ni pomembno. Sami bodo morali zbrati pogum in se soočiti s svojo bolečino in vzroki, ki so pripeljali do nezvestobe. 

Edina stvar, ki jo lahko vi naredite v odnosu do staršev, je, da jim vrnete breme, ki ste ga nehote prevzeli od njih. S tem jim vrnete tudi odgovornost za reševanje svojega zakona. Pri tem vam bo morda pomagalo, da boste zelo jasno in iskreno sporočili staršem svoje občutke v tej »hladni vojni«, kot jo opisujete. Pomembno je, da jim nastavite zrcalo glede vzdušja v družini, ki je moreče; da jim poveste, da bi si želeli, da bi se razumeli, a da ste nemočni in da se ne morete zaradi njunega konflikta in težav sestre skoncentrirati na svoje življenjske naloge (zaključek fakultete idr.). Ključno je, da jim vse to, kar čutite, kar vas bremeni in po čemer hrepenite, zelo jasno ubesedite. Ali vas bodo slišali in ali ne, pa ni več v vaši moči. Kar lahko naredite in kar ste dolžni narediti, je pomagati sebi, da izpeljete naloge, ki vam jih življenje prinaša: to so končati fakulteto in se osamosvojiti. 

V odnosu do sestre pa je najpomembnejše, da ostanete sestra in ne postanete njena nadomestna mama. To pomeni, da je ne vzgajate, ji ne pridigate, ampak jo vzamete kot nekoga, ki je v enakovrednem položaju kot vi, saj tudi ona trpi v tej situaciji. Morda vaju lahko prav pogovor o tem, kako doživljata to »hladno vojno«, zbliža in vama pomaga, da bosta šli čim bolj nepoškodovani skozi to kalvarijo. 

dr. Miha Rutar, psiholog ter zakonski in družinski terapevt

 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.