Vikend z družino in z(a) iskreni.net

Polonca Sokol
Torek, 20. oktober 2015, 8:37
Image
naslovka

Predavanje v OŠ in na škofijskem srečanju družin, izkušnja duhovnika - čarovnika, mala družinska "trojka" in kar dve srečanji s Petrom Opeko. Kakšen vikend z družino in z(a) iskreni.net!

Skoraj bi lahko rekla, da je sledeči zapis zapis iz mojega dnevnika. Pa ni, ker v tako polnem vikendu ni bilo časa še za kaj drugega, kaj šele za pisanje dnevnika. Sem si pa zato dan potem vzela časa, da z vami podelim nekaj res lepih vtisov.

Petek, 16. oktober: osnovnošolcem o nemirnem srcu in mirnem telesu

Ko smo se zjutraj pocrkljali (in s tem izgubili nekaj minut, ki so nam potem ob odhodu od doma primanjkovale) in pozajtrkovali, sva z možem Tomažem hčerko odpeljala v šolo, sama pa sva se odpravila proti osrednji Sloveniji, kjer sva imela v eni izmed osnovnih šol predavanje z naslovom: "Nemirno srce, mirno telo."

Vsi iščemo svoje dostojanstvo v svoji moškosti ali ženskosti, vsi želimo biti cenjeni, ljubljeni v tem kar smo ... Osnovnošolcev se to sporočilo zelo dotakne.

Ob teh tematikah pa sva spregovorila še o izzivalnem oblačenju, neprecenljivosti našega telesa (in v tem kontekstu tudi spolnosti) in odvisnosti, ki jo lahko povzroča pornografija. In osmošolci poslušajo. Tudi, če jih je 75 hkrati v enem razredu!

Kako hrepenijo po potrditvi v tistem, kar čutijo, kako naju dvigne, ko dobiva pozneje npr. odzive fantov: "Zamenjal sem ozadje na mobitelu. Zdaj bolj spoštujem dekleta...", kako najino delo potrdi učiteljica, ko pravi: "Ne morem verjeti tri ure so vaju mirno poslušali! In kako nujno potrebujejo te informacije!" ...

Zvečer sem (sicer s precejšnjim zamikom) s sorodniki praznovala rojstni dan. Vsekakor sem šla spat prepozno :).

Sobota, 17. oktober: na škofijskem srečanju družin v Novem mestu

Znova ena tistih sobot, ko ne moremo spati, dokler se nam zljubi.

Tomaž je že navsezgodaj opravil krajšo službeno pot, nato pa se vrnil domov pa naju s hčerko ni "zapodili" smo se proti Novemu mestu, kjer je potekalo škofijsko srečanje družin. Bila sva povabljena, da sva izvedla predavanje za mlade.

Dan je bil odlično zastavljen: po skupnem začetku so starši ostali na predavanju (p. Silvo Šinkovec ter pozneje Dani in Vilma Siter), otroci so se razgubili po delavnicah (med njimi tudi hčerka, ki seveda za nič na svetu ne bi zamudila delavnice s konji), mladi pa so se udeležili najinega predavanja.

Kakih 30 mladih, sprva precej zadržanih, pozneje pa prav prijetno sproščenih, se nama je pridružilo.

Učilnica je bila sicer z vsemi plakati o ošpicah, eboli in aidsu prav grozljivo opremljena - še dobro, da sva v plakate zrla midva in ne udeleženci.

Najino predavanje so vmes vztrajno prekinjali fotografi in celo snemalci. Saj sva poskušala ignorirati, a ko je snemalec poskušal izvesti med Tomaževim govorjenjem bližnji kader (30cm od obraza), smo vsi skupaj prasnili v smeh. Ne gre. Enostavno ne moreš ignorirati :).

Po kosilu smo imeli nekaj časa prosto in uspela sva se srečati z Danijem in Vilmo Siter. Vedno sta navdih! Povprašala sem ju za mnenje o srečanju, pa sta spregovorila. "Par besed". Neverjetno, kako v hipu privrejo na dan močne besede, ki se te dotaknejo in te spodbudijo. 

Po prostem času smo se veselili čarovnika Jaka. V veliki dvorani biotehničnega centra, kjer je potekalo škofijsko srečanje družin (v kleti katere se je, mimogrede, pred leti podpisala listina, s katero smo enotno potrdili, da želimo samostojno državo!) smo čakali na čarovnika s klobukom, njega pa od nikjer.

Prišel pa je Jaka. Duhovnik. Pa ne le duhovnik, tudi čarovnik. Izvedel je nekaj zelo čudovitih trikov, enega celo s pomočjo Tomaža :). Še posebej simpatično je bilo, ker je v zgodbo vpletal duhovne vsebine.

Najbolj sem si zapomnila tiste, ki je v prosojen tulec dal rdečo rutico (Božjo ljubezen), nato pa z ene strani rumeno (predstavljala je ženo), z druge strani pa vijolično (predstavljala je moža).

Ko je rutice pihnil iz tulca, sta bili rumena in vijolična (mož in žena) povezani z rdečo (z Božjo ljubeznijo). Še malo čarovnije in tri rutice so izginile ... ostala pa je ena sama. Mavrična iz rumene, rdeče in vijolične barve. Zato ločitev ni opcija. Ker se brez, da zarežeš in uničič, moža in žene ne da ločiti.

Poleg čarovnika so nekaj krasnih melodij zaigrali Pubje. Nekam znani so se mi zdeli, mladi pobje. Aaa! Na najinem predavanju so bili! Prijetni dečki, ni kaj!

Zelo sem si želela ostati še na maši, ki jo je daroval novomeški nadškof Andrej Glavan. Žal je imela hčerka zdravstvene težave in kljub moji močni želji (in slabem občutku, da ne bom pri maši), smo se odločili oditi domov.

Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem zmogla sprejeti, da je bilo, pa čeprav na račun svete maše, za naš odnos in spoštovanje njenega telesa bolj prav, da smo odšli domov. 

Vožnja je bila ravno prav dolga, da sva s hčerko malo napolnili baterije (beri: se malo naspali).

PLUS: večer s Petrom Opeko

Tista uro, ko sem bila doma, je prehitro minila in že me je klicala sodelavka Darja, da prihaja pome. Skupaj sva se namenili v Halo Tivoli. Prisluhnit, kaj nam bo povedal naš prijatelj Peter Opeka.

Tomaž pa je imel večer s hčerko ... dobro je včasih oditi in ju pustiti same! Prav dobro se znajdeta in se imata nepozabno, kadar mami nima stalnih komentarjev ...

Nagovor Petra je bil lep, tudi petje me je dvigalo. Nepričakovano smo se vsi skupaj: jaz, Darja in Igor, lahko udeležili tudi srečanja po prireditvi ter spregovorili nekaj besed z "zvezdo večera" - Petrom Opeko.

Šele v "zakulisju" sem doumela, zakaj so morda nekatera vprašanja med prireditvijo ostala malo v zraku, brez pravega odgovora.

Oče Peter je bil utrujen, kaj utrujen, izčrpan. Res je človek dejanj, ne toliko besed, a zaveda se, da mora v našem prostoru odigrati zvezdo, da lahko zbere sredstva, s pomočjo katerih je lahko resnična zvezda v Afriki. Pa ne zvezda, ki se ji drugi klanjajo. Zvezda, ki sveti in prinaša upanje.


Nedelja, 18. oktober: še enkrat s Petrom, s posebnim namenom!

Dopoldne smo se v župniji udeležili svete maše. Dopoldne smo imeli pri nas doma "trojko": srečanje treh družin. Skupaj pripravljali kosilo, prebrali Božjo besedo, zakonski pari pa smo se pogovarjali o očetovstvu. Očetje so spregovorili o svoji vlogi, mame o tem, kako jih vidimo v njihovi vlogi. Izmenjali smo si tudi misli o naših očetih in o odnosu do Boga očeta.

Med tem so otroci pripravili risbe in mislene vzorce, ki so nam jih tudi predstavili. Poslušati lastnega otroka o tem, kaj najraje počne s teboj, vedno ogreje srce. Tokrat so to povedali očetom. 

Popoldne je bilo tako lepo, da smo ga morali kar prehitro zaključiti. Naši družini se je že mudilo na Brezje, kjer sem bila dogovorjena za zasebno srečanje s Petrom Opeko. Kakšna čast!

Seveda v resnici ni bilo tako romantično, kot se sliši. Očeta Petra smo spet srečali sredi vrvenja ljudi in znova sem ga doživela kot utrujenega. Zelo sem hvaležna g. Kerinu, ki nam je omogočil zasebni prostor, kjer sem lahko z njim na kratko spregovorila o praznovanju božiča v Akamasoi.

Poseben dar. Privatno strčanje s Petrom. Z namenom... a o tem čez kak mesec... @iskreninetpic.twitter.com/ibUNSA8iqb

— Polonca Sokol (@PoloncaSOKOL) October 18, 2015

In zdaj že lahko razkrijem tisto, kar sem še včeraj skrivnostno sporočila preko twiterja. Da boste tudi razumeli, zakaj smo se morali posebej srečati z njim, kljub temu da ima v teh dneh toliko obveznosti.

Zakaj smo z očetom Petrom spregovorili o božiču? Letošnja advnentna akcija na iskreni.net bo namreč o dobrotniku, o svetniku z belo brado. No, morda še nima odloka, da je svetnik :), ima pa belo brado in je resničen dobrotnik.

Osrednji lik letošnje adventne akcije bo Peter Opeka. Da ga boste lahko bolje spoznali. Njega, in prijatelje iz Akamasoe. Da bomo skupaj z otroki začutili, kako božič praznujejo na Madagaskarju. In da bomo ob vživljanju v njihovo zgodbo odprli svoja srca.

PS: Zvečer sem bila slabe volje. Da sem tako neumna, da sem vzela seboj samo mobitel, ki naredi tako slabe fotografije! Pa taka priložnost! Izza hrbta je pristopila hčerka in me pobožala po glavi. Nato me je objela in mi rekla: "Mami, saj se vidi, da smo mi gor. Kaj je bolj pomembno, da smo se srečali, al da je dobra slika?!"

Pri vsemu trudu, da bi dajal, ti na koncu najboljšo lekcijo da - otrok!

 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Vikend za pare, ki čakajo otroka ... otroka pa ni in ni

13. do 15. december 2019

Frančiškanski samostan,
Nazarje

Čudovita princesa (9 do 12 let)

22. november 2019 ob 17.30

Maribor, Kobarid,
Ljubljana