Doživeti teologijo telesa na Košljunu: iti v globino, povezati se z možem (ženo/punco /fantom), skočiti v (skoraj ledeno) morje in se nasmejati do solz.
Na Zavodu iskreni.net smo prvič organizirali program Pot v srce na otoku Košljun. Na otok smo se z malo ladjico pripeljali v petek ob 15h. Z možem sva bila tokrat udeleženca. Že drugič. Prvič sva ta isti program obiskala pred dvema letoma, ko ga je sodelovec Štefan Kržišnik izvajal čisto prvič.
Lokacija nas je povsem očarala! Otok, ki ga obhodiš v 10 minutah, samostanski zidovi z dušo, cerkvica, vse okrog zelenje, gozdni park in predvsem čudovit vonj po morju in sredozemskem rastlinstvu. Aaaahhh … Spraševala sem se že, kdaj in kam je ta čudovit vonj izginil iz mojega življenja? Je izginil zaradi preveč hitenja, zaradi tega, ker imam pozornost vedno usmerjeno na sto koncev, ali morda, kakor je strokovno ugotovil moj mož, tega vonja v najhujši vročini, kadar smo ponavadi na morju, ni zaznati. Kakorkoli, že sama lokacija je vsekakor poživila naše čute.
Program, ki ga je pripravil in vodil Štefan Kržišnik, je presegel najina pričakovanja in moram priznati, da sem navdušenje zaznala tudi med ostalimi udeleženci. Mislila sem, da bova le obnovila znanje, ki sva ga dobila na prvem tečaju in imela čas prevetriti program za mlade, ki ga izvajava. A je bila vsebina tako dobra, da naju je posrkala in delala sva predvsem na najinem odnosu in poglabljanju znanja. Zanimive metode dela, dovolj časa in prijetna skupina ostalih udeležencev nas je potegnila v vrtinec raziskovanja:
Kakšen je bil izvirni človek? Kaj pomeni biti človek? Kaj je Jezus mislil, ko je dejal …? Kaj pa piše v Svetem pismu? Kaj čutim, ko …? Kaj je poželenje? Kakšne smo ženske?
Poseben občutek je bilo tudi obedovanje v samostanski jedilnici. Ko ti nihče ne sedi nasproti, temveč s svojega mesta zreš v celotno skupino (bi jo lahko imenovali skupnost?). Spodbuda, da se ob vsakem obroku posedemo drugače, je bila dobrodošla, saj smo se tako resnično povezali z vsemi udeleženci.
Že v petek smo pošteno zagrizli – dobra polovica udeležencev v Teologijo telesa, druga polovica (tista, ki je bila že na dveh stopnjah in si je na Košljunu privoščila duhovni odmik) pa ob spremljanju duhovnika Janeza Jeromna, v Božjo besedo.
V soboto popoldne smo si privoščili odklop. Tako in drugače. Peščica nas je drzno zakorakala v morje. 4 pogumni možakarji in ena žena (to sem bila jaz, hihi). Nekateri so se le pogumno zmočili (morje najbrž ni imelo več kot kakih 17, morda 18°C), dva sva vztrajala tako dolgo, da telesa sploh nisva več čutila. Sama sem se prav prijetno naplavala. Pri tem sem modrovala, da bi to moral biti pravzaprav obvezen del programa, saj sem ob prvih zamahih še kako dobro ozaveščala vsak del telesa, po kakih petih minutah pa sem okušala eshatološko (vstajenjsko) stanje telesa – ga praktično nisem več čutila. 🙂 No, s fotografijami iz morja vam bom prizanesla, ker se je tudi Tomaž (ki je sicer poskrbel za te fotografije) pogumno namočil in je fotoaparat počakal v sobi. Pa tudi sicer ni bilo videti drugega kot nekaj premraženih ljudi, nekaj nasmehov, ki sporočajo, da si njih lastniki o plavanju mislijo svoje (dobro, priznam, in domač orehovček, kateremu smo zaupali skrb za naše zdravje).
Pred sobotno večerjo nas je čakal še vsebinski blok, po večerji pa družabni večer. In imeli smo se res fino. Od prijetnega povezovanja, zanimivih iger, do tega, da smo umirali od smeha, ko sta se Miha in Janez razgovorila o naši nenavadni poti na Košljun. Na srečo sta imela zelo bujno domišlijo, a na žalost vsega ne morem deliti z vami*.
Večer smo zaključili z adoracijo pred najsvetejšim.
Tudi v nedeljo dopoldan smo še grizli vsebino, po maši, pri kateri smo obnovili poročne zaobljube, in kosilu pa smo si le še podelili, kaj je odmevalo v nas. In ja, veliko je odmevalo – in zagotovo odmeva še danes. Zelo sem vesela, da program ni zastavljen tako, da bi v nedeljo “jokali” ob slovesu, saj bomo še dve soboti predelovali in odkrivali čudovite skrivnosti teologije telesa papeža Janeza Pavla II.
Z možem Tomažem sva na vikendu zelo uživala in upam, da bomo na Zavodu iskreni.net v prihodnosti še ponudili tak vikend, da se ga boste lahko udeležili tudi vi. Ker bi bilo res škoda, če tega ne bi doživeli.
Pa še ena skupinska za konec:
* Stavek se nanaša na eno izmed iger, ki nas je resnično nasmejala. Zapisala sem ga predvsem z mislijo na ostale udeležence – da bi se spomnili in se spet nasmejali …
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!