Rutina v postelji?

Foto: Shutterstock

Ko se Janez utrujen privleče iz službe, po njem že skačejo otroci. Žena je vidno utrujena. Poljubi jo, izmenjata si nasmeh in vse skupaj se zdi dober znak … za zvečer.

Večer se včasih tako lepo zaključi. Sicer že mnogo let enako, ampak tako lepo.

Včasih večer ni tako lep. Včasih je žena preveč utrujena. Ali pa se ji preprosto ne da (česar Janez sploh ne razume! In ob tem postane kar malo jezen.) Ali pa zaspi z najmlajšim.

On včasih ostane buden in brska po spletu. Internet ga občasno premami, da odklika na strani za odrasle. Takrat si pripoveduje, da ima pač svoje potrebe, da to vsi počnejo, da se tako sprosti in, če drugega ne, vsaj ženi ne teži. Ko ga vodi poželenje, je prepričan, da je vse v redu.

Toda spat odide z občutki, ki so precej drugačni od “vse je v redu”. Ostaja mu občutek, da je spet pogrnil. Da je na nek način prevaral svojo ženo. Poleg tega, kar je videl, ni ravno lep in ljubeč odnos. Po vrhu vsega ve, da mu bodo naslednjič, ko bo z ženo, misli skakale k prizorom, ki jih je videl. To se mu pogosto dogaja, čeprav noče.

Razočaranje nad samim sabo se preoblikuje. “Žena je kriva, kaj pa me je zavrnila!” Temu vzkliku pa se pridružijo še druge misli: “Tudi midva bi morala popestriti spolne odnose! Vedno isto, ob isti uri, na istem mestu … Ta rutina me ubija!”

Bi lahko bila zgodba drugačna?

Moški bodo zagotovo odgovorili: da, če bi žena pristala na spolni odnos. Toda ne sprašujem zgolj o tem, kako se zgodba konča. Kako bi lahko zgodbo spremenili s spremembo srca žene in moža?

Kdaj sta se nazadnje pogovarjala o vprašanjih, kot so:

– Če ima Bog za naju načrt, kakšen je pravzaprav Božji načrt za najino intimo, najine spolne odnose?

– Zakaj so občutki po spolnih odnosih tako različni, pa četudi se zdi en in drugi spolni odnos povsem enak?

– Kaj je v meni, da me tako privlači opazovanje golih teles (ženino, na sliki, v videu …)?

– Zakaj me včasih njegova pobuda skoraj razjezi, spet drugič pa z veseljem odgovorim nanjo?

– Zakaj se počutim razvrednoteno, če dam pobudo?

– Od kje slabi občutki ob masturbiranju? Gre samo za “oprane možgane”?

– Kdo sem jaz za svojo ženo? Kdo sem jaz za svojega moža?

– Ali je najina rutina res moteča? Naju v to prepričuje družba? Se nemara znotraj rutine počutiva varna in ljubljena?

– Kako naj razločim, ali naj prisluhnem svojemu (utrujenemu) telesu, ali naj se presežem in se podarim možu?

– Zakaj smo “tako komplicirani“?

– Če mi je Bog dal spolno željo, zakaj mi potem “očita”, če jo potešim? In tega ne očitka ne čutim, če se to zgodi med nama na posebej ljubeč način?

Kdaj sta si nazadnje vzela čas za pogovor o vajini telesni bližini, o vajini moškosti in ženskosti? Pred leti na pripravi na zakon? Se vama ne zdi, da sta se spremenila in da bi bilo pametno spet govoriti o teh rečeh?