Kako sem ob 25 parih znova začutila moč in lepoto zakona

Mica Škoberne
Petek, 26. februar 2016, 4:00
Image
zzo1

Pred vikendom »Zazrita si v oči« sem z vami delila svojo negotovost in strahove, a tudi zaupanje, da Bog lahko deluje tudi preko naše nepopolnosti. Zdaj lahko potrdim – v Strunjanu smo se dobro »najedli«. Čeprav je bila tudi hotelska hrana okusna, imam v mislih drugačno hrano ...

 

Ja, Gospod nas tudi tokrat ni pustil lačnih, prav nasprotno! Med stvarmi, ki so mene osebno nahranile, pa so tudi naslednja spoznanja, ki jih želim deliti z vami.

Vikend, poln lepote

Kar sem sama doživela, je bil vikend poln lepote. Ob 22 zakonskih parih (+ 3 voditeljskih) in ob pomoči našega duhovnega spremljevalca sem tokrat na posebej močan način začutila lepoto zakona. Njegovo lepoto, njegovo krhkost in njegovo moč.

Podobno kot je zapisala Polonca, je ob pogledu na veliko skupino tako raznolikih parov tudi mene kot voditeljico malce stisnilo: »Kako bomo uspeli ustvariti primerno ozračje in nagovoriti toliko tako različnih ljudi, ki so vsi prišli sem v hrepenenju, da spet najdejo ali začutijo drug drugega, da okrepijo svojo vez, okrepijo svoj odnos z Bogom?« Huda odgovornost

A sčasoma sem se sprostila, ko sem spet sledila načelu, da je dovolj, da pridemo pred Boga s tistima "dvema ribama in petimi hlebci". On naredi ostalo. Tokrat pa sem še posebej močno spoznala, da že pari sami prinesejo s seboj toliko sestavim za razkošno pojedino, da nam res ni potrebno dodati veliko …

Polovica končnega uspeha je že v tem, da par gre na vikend

Spoznala sem, da že samo to, da par gre nekam sam, z namenom, da bi skupaj doživela in poiskala tisto, kar v tistem trenutku najbolj potrebujeta, prispeva vsaj polovico h končnemu uspehu.

zzo

Podarjen čas, posvečena pozornost, trud, da sta našla varstvo za otroke (poskrbela za kmetijo ipd.), pogum, da ostaneta sama drug z drugim, že to je neprecenljivo. K temu pa lahko prištejemo še pripravljenost nekaterih parov zakopati res globoko, pa čeprav vedo, da bo bolelo.

Iskreno sem čutila pravo občudovanje do vseh parov, ki so uspeli priti – samo oni vedo, kaj vse so za to morali premagati. Za enega od parov je bilo to prvi vikend v dvoje v 25 letih zakona!

Da zakonci spregovorijo med seboj, je potrebno le malo spodbude

Drugo spoznanje mi je bilo, da je potrebne le malo spodbude, da zakonci lahko spregovorijo drug z drugim. Spodbuda je seveda potrebna in dragocena – kot je dejala ena od udeleženk: »Lahko bi šla tudi v toplice, a tam ne bi doživela te globine, ne bi se odpiralo toliko vprašanj za pogovor.« A dovolj je bilo že preprosto iskreno pričevanje nas parov o tem, kar smo in kar živimo. V globino sta nato morala vstopiti sama.

Mislim, da je večini uspelo! In nekateri so tam odkrili marsikaj – nekdo je recimo ob začetku mislil, da težav sploh nimata, ob koncu je prišel do spoznanja, da vendarle so stvari, ki jih bosta morala še popraviti. Morda boleče, a vsekakor dragoceno.

Zakonski pari z drugimi premalo odkrito govorimo o težavah, s katerimi se soočamo

Tretje močno spoznanje je bilo, da zakonci očitno vse premalo odkrito govorimo o težavah, s katerimi se soočamo, in tako drug v drugem nehote ustvarjamo zmotno prepričanje, da je trava na drugi strani plotu veliko bolj zelena. Zato je bilo za toliko parov osvobajajoče spoznanje, da se vsi se soočamo s težavami, včasih s presenetljivo podobnimi.

Ob zaključku je bilo slišati veliko vzdihov olajšanja: »Hvaležna sva vam za realno upodobitev življenja v zakonu!« »Nisem si mislila, da imajo tudi drugi težave!« »Kot bi dobila dokaz, da sva tudi midva normalen par!« »Spoznala sem, da stvari v naših zakonih niso popolne – a nič hudega!« »To mi je bilo v tolažbo in spodbudo za naprej!«

zzo2

Naša nepopolnost drugih ni »pohujšala«, ampak osvobodila! Ko Bog s krivimi črkami piše ravno …

Najmočnejše pričevanje – živeti in truditi se za obljubo zvestobe

Pa vendar je bilo poleg nepopolnosti potrebno še nekaj – vera drug v drugega, vera v obljubljeno zvestobo in vera v pomoč od zgoraj. Tudi ta vera nas je, kot smo lahko močno občutili, vse močno povezovala – zato smo prišli skupaj, da se spomnimo na izrečeno obljubo in jo obnovimo.

Kot je rekel eden od mož: »Med znanci doživljava predvsem razhode, tu pa sva videla toliko parov, ki delajo na tem, da bi ostali skupaj.« Ja, v Strunjan smo prišli, ker hočemo biti skupaj – ne glede na vse. To je bilo verjetno najmočnejše pričevanje od vseh – in pričevali smo vsi, vseh 25 parov in prav tako duhovnik med nam, ki na svoj način živi obljubo zvestobe in ljubezni.

Doživeta izkušnja obnove poročnih obljub

Obnovitev poročne obljube je bila za mnoge spodbuda, da so na vikend sploh prišli. Pa vendar je nekatere tudi plašila. »Ko sva prihajala, nisem bila navdušena nad tem, da bomo ob koncu obnavljali poročno obljubo. Danes pa sem začutila: To hočem!« je ob koncu priznala mlada žena. In neka druga, ki je mislila, da bo v tistem trenutku raje molčala – na koncu pa je vendarle obljubo izrekla, in to, kot nam je s posebnim žarom povedala, »z vsem srcem«!

zzo6

Nekatere je presenetila tale izjava ene od udeleženk: »Še nikoli nisem tako globoko doživela poročne obljube – niti na poročni dan ne.« Pa vendar v tem ne bi smelo biti nič tako presenetljivega – naša obljuba bi vendar morala biti vsak dan močnejša in vsak dan globlja. Ker vsak dan bolje vemo, kaj vse predstavlja, kako zahtevna, kako močna in kako lepa je!

Čeprav se sliši romantično, drugemu ni preprosto pogledati v oči

Naslov vikenda »Zazrita si v oči« mnogim zveni nekoliko preveč sentimentalno, pa vendar se v njem skriva globoka resnica o tem, česa si od vikenda v dvoje v resnici želimo. Čeprav se sliši romantično, sploh ni tako preprosto nekomu pogledati globoko v oči, pa čeprav je to tvoj najbližji.

V vsakdanu za to pogosto sploh nimamo časa. Ko se enkrat zaustavimo, pa nas postane strah, kaj bomo uzrli … in kaj bo drugi uzrl v nas. Ja, za to, da si zazreš v oči, je potreben pogum, veliko poguma.

A se splača, kot je bila na koncu iskreno hvaležna ena od udeleženk: »Spet sem opazila tisto barvo oči mojega moža, v katere sem se zaljubila«.

zzo3

Žene pogosto prve začutimo … blagor možem, ki nam prisluhnejo!

In še eno spoznanje mi močno ostaja – žene pogosto prve začutimo, kdaj je potrebno zbrati pogum in se iskreno zazreti drug drugemu v oči (pa naj bo to na takšnem vikendu ali kje drugje). Svoje može k temu vabimo, čeprav jim je včasih težko sprejeti povabilo. A blagor možu, ki ženi prisluhne!

Na refleksiji ob koncu smo iz več kot samo enih moških ust lahko slišali: »Hvala ženi, ki me je spodbudila, da sva prišla!«

Milost, da sem končno zagledala lepoto, ki je v vsakdanu ne opazim

Ja, spet smo doživeli – z besedami enega od udeležencev – »milosten vikend«. Za nekoga je bila milost to, da se je po dolgem času malce spočil in se iskreno pogovoril, za drugega to, da je med molitvijo očenaša res začutil Boga med njima, za tretjega pa naslednje: »Med nama se je razraslo grmovje in trnje, pa nisva imela orodja, da bi ga odstranila. No, tu sva ga našla.«

V vsem tem vidim neskončno lepoto. Končno sem bila sposobna zagledati lepoto, ki je v vsakdanu kar ne opazim – ne pri drugih zakoncih ne pri nama z možem. Ker, res je lepo to, kar živimo – pa čeprav v naših zakonih včasih besnijo viharji ali jih pestijo težka obdobja suše. A ko se viharji pomirijo in ko dež zalije pokrajino – in to se je zgodilo tega na pol deževnega februarskega vikenda v Strunjanu – lahko za trenutek uzreš veličasten prizor. Čudovito pokrajino.

zzo5

Čeprav ni bilo veliko priložnosti za globlje pogovore z udeleženimi pari in v resnici ne vem, kaj vse so doživljali, pa sem že iz nalovljenih drobcev lahko jasno videla – lepo jima je in lepa sta.

In, ja, spet sem bila očarana tudi nad lepoto najinega zakona z možem. Ponosna nanj. Hvaležna, da sva skupaj. Kljub vsemu. In v vsem. Lepo je.

Še najlepše pa je bilo slišati par, ki je bil od vseh najdlje poročen – 36 let – ko je povedal, da jima je vedno lepše, in kako on njej pravi: »Vsak dan te imam bolj rad.«

Da bi le znala še naprej videti to lepoto! Vsak. Nov. Skupen. Dan.

Preberite še:

Fotografije: Tomaž Sokol

 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.