Intervju z ilustratorkama adventne akcije

Polonca Sokol
Četrtek, 29. november 2012, 10:40
Image
klobucarji1

Adventna akcija je letos oblečena v krasne ilustracije, ki sta jih pripravili ženi in mamici Tadeja in Maša. Odgovori na zastavljena vprašanja so navdihujoči in bodo mnogim v spodbudo, kako lahko vse, kar delamo, delamo za tisto "nekaj več"...

Nekatere ilustracije so prav ganljive. Žal se je marsikatera podrobnost pri računalniški obdelavi (skeniranju, vektorizaciji in barvanju) izgubila. Tudi linije so malo izgubile svojo mehkobo in nežnost, a kljub temu odsevajo duha ustvarjalk. Pa ne le niju ...

Kako sta ustvarjali, kdo ju je pri tem usmerjal, kaj vse sta doživljali ... o tem sta nam spregovorili Tadeja Klobučar in Maša Demšar.

Neverjetno in hkrati čudovito je, da lahko dve osebi ustvarjata tako enotno!

Kaj sta občutili, ko smo vaju povabili k sodelovanju? Kako sta se lotili dela?

Prošnjo glede risanja sva sprejeli z veseljem, hkrati pa malo tudi s strahom, v smislu, kako nama bo to časovno uspelo izpeljati. Ko sva tako že nekaj časa preživeli zgolj z zavestjo, da morava narisati sličice, izdelka pa še ni bilo nobenega, sva se zavedli, da si kot ženi in mami sploh ne vzameva več časa za razvijanje najinega talenta, čeprav se k temu pogosto spodbujava. To nama je bilo močno, pomembno spoznanje in hkrati odločna spodbuda, da sva uskladili tistega nekaj malo časa, ki sva ga potrebovali, da so stvari stekle.

Pravzaprav sva na »štiri oči« sodelovali bolj malo, veliko več je bilo dogovarjanja po telefonu in še to s prislonjeno glavo na ramo (vmes pa mobitel) ob kuhanju kosila, pospravljanju posode, nošenju ali preoblačenju dojenčka, hkratnemu odgovarjanju otroku ... Dogovarjali sva se veliko hitreje in jedrnato, kot znava klepetati kot prijateljici J.

Najprej sva se odločili za način risanja (predvsem podobe ljudi, svetnikov, angelov) in res nisva dvomili v poenotenost sličic. Ker ... ko si z nekom enega srca v Gospodu, si si edin še v marsikateri drugi zemeljski stvari ...

Nato sva vsaka zase prebrali zgodbe in iz njih izluščili bistvo, ki sva ga želeli narisati, ter to uskladili kar po telefonu. Risali pa sva individualno, ko je kateri uspelo (najini otroci spijo ob različnem času J). Vedno pa sva se veselili, da vidiva sličice druga druge, ki sva jih potem pokomentirali, po potrebi popravili, dopolnili ... Risanje naju je navduševalo, naju vnemalo, trudili sva se ga posvečevati z iskeno prošnjo k Svetemu Duhu in vero v poklicanost, da s tem darom služiva in nagovoriva še druge.

Včasih se nama je zdel izbrani motiv določene zgodbe zahteven za risanje, potem pa naju je mnogokrat prav ta narisana sličica najbolj navdušila. Rasli sva ob risanju. Tako v risanju samem kot tudi odnosih.

Družina Klobučar: mami Tadeja, ati Luka in mali Benjamin

Zakaj so osebe brez obrazov?

Osebe so brez izrazov na obrazu. Na začetku sva narisali obe različici (z in brez izrazov) in sva dejansko ugotovili, da se nama osebe z izrazi ne zdijo nič bolj zgovorne oz. da so morda brezizrazne zgovorne še bolj. Ne omejijo. Dopustijo predstavo izrazov, ki so lahko v zgodbah z duhovno vsebino močni. Bolj kot bi jih znali narisati. Sicer pa bodo starejši otroci, če bodo tako čutili, izraze lahko dorisali kar sami.

Malo za hec pa je bil najin prvi odgovor na to vprašanje, da se nisva mogli odločiti, ali bi Marijo ob obiskanju angela narisali še prestrašeno ali že pomirjeno J.

Kako sicer še ustvarjata s tem svojim talentom?

S svojim talentom želiva razveseljevati druge, pričevati o Bogu. Vsaka slika je duhovno osmišljena, kar mnogokrat že sama po sebi izraža. V mnogih oblikah sva že ustvarjali – od skupnega izdelovanja božičnih in velikonočnih voščil še v srednješolskih časih, do ustvarjanja krstnih sveč najinim otrokom, risanja ob različnih priložnostih (rojstvih, porokah ...), risanja v povezavi z najinima poklicema ... Nekoč sva sanjali o skupni razstavi. Na nek način še zdaj. Pa ne zato, ker bi se čutili tako talentirani, ampak da bi tudi na ta način, ki nama je dan, pričevali Zanj. Dokler bova živeli.

Ali tudi sicer kaj sodelujeta z iskreni.net?

Najino prvo sodelovanje z iskreni.net se je začelo s prostovoljstvom na 1. in nekaj naslednjih Festivalih družin. Z leti je iskreni.net s svojimi vsebinami in programi vedno bolj vstopal v najini življenji, najini družini.

Na poti rasti, iskanj, hrepenenj, resničnosti vsakdanjega življenja so nam pomagale kvalitetne vsebine na portalu, postna in adventna akcija, učenje Fertility care in študijske skupine Teologije telesa. Večkrat se nama je zdelo, kot bi nama v temah, ki so bile v določenem trenutku za naju, najina zakona in družini zelo aktualne, a mogoče težko dosegljive, iskreni.net čisto nepričakovano prišel naproti (npr. Tadeja je bila kljub neznanju hrvaškega jezika J že odločena, da se gre v Zagreb učit Fertility care, ko je izvedela, da se bosta v prihodnjih mesecih v okviru iskreni.net dve ženi izobrazili za poučevanje te metode.)

 

V čem prepoznavata vrednost iskreni.net?

Vrednost iskreni.net prepoznavava v tem, da njegovo delovanje sega od obravnavanja malenkosti vsakdanjega družinskega življenja pa do razmišljanja o odločitvah, ki zahtevajo razsežnost večnosti in nedotakljivosti življenja. Hvaležni sva za zavod, ki kljub nasprotovanjem širi kulturo življenja in s svojimi programi v slovenski prostor prinaša marsikatero drzno novost, ki je vredna, da se vanjo poglobiš.

 

Kako pričakujeta oz. praznujeta advent?

Vsaka v svoji družini si oblikujeva načrt za posamezni advent, ki ponavadi obsega nekaj sprememb v naši večerni molitvi in kakšno spodbudo za rast v naših odnosih – predvsem z ozirom na to, kar prepoznamo, da najini družini v tistem obdobju najbolj potrebujeta.

Ne veva, če bo letos, ko sva se z razmišljanji o adventu ukvarjali že precej prej, sam advent kaj drugačen. Zaenkrat čutiva kar nekaj utrujenosti od risanja in še drugih stvari, zato se bova mogoče ob vsaki sličici, ki jo bova ob večerih videli v akciji, oddahnili, da je že narisana J.

Drugače pa sva tekom priprav podoživljali najina dekliška leta, v katerih sva bili zelo povezani preko najinih tako imenovanih »projektov«. »Projekti« so bili najine akcije za advent, post, pri odločanju glede študija, pri pripravi na poroko, pri opravljanju vozniškega izpita, pri prenavljanju sobe, na skavtskem taboru ... Bile so prepletene z dejavnostjo, molitvijo in humorjem, ob spominu na katerega se še danes lahko iz srca nasmejiva.

S poroko sva pri načrtovanju in doživljanju omenjenih obdobij dali prednost vsaka svoji družini, še vedno pa veva, kaj se dogaja v domu druge, in se v tem v duhu podpirava. Hvaležni sva za to povezanost, ki ostaja, in v luči katere lahko, kot sva že omenili, tudi razumeva, zakaj so si sličice te adventne akcije tako podobne - čeprav sta jih risali dve osebi.


ilustracije

"Kompilacija ilustracij" - vse ilustracije bodo zaradi bolj simpatičnega izgleda pobarvane, klik na sličico pa vam bo odprl nepobarvano črtno risbo, ki jo bodo lahko pobarvali vaši otroci. 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor