Novi zakon o starševskem varstvu prinaša izboljšave, pa tudi poslabšanja

V sredo je parlamentarni odbor za družino potrdil predlog novega Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. 

Predlog zakona je pred meseci v javnosti naletel na hud odpor, saj je vseboval določbo o obveznem očetovskem dopustu na račun materinega porodniškega odpusta.

Vlada je sporno določbo odstranila. Porodniški dopust in dopust za nego otroka zakon podaljšuje na 12 mesecev in pol, od česar bodo dodatno polovico meseca lahko izkoristili le očetje. Vendar se bo to zgodilo le v primeru okrevanja gospodarstva. Določba naj bi začela veljati šele ob 2,5-odstotni gospodarski rasti državi in to postopoma v treh letih. Poleg tega se bo hkrati ukinila možnost 75 dni neplačanega očetovskega dopusta.

Izboljšave, ki jih prinaša predlog zakona, so še:

– podaljšanje pravice do dela s krajšim delovnim časom za starše z vsaj dvema otrokoma,

– razširitev nekaterih starševskih pravic (npr. dopust) tudi za druge osebe, ki dejansko skrbijo za otroka (rejniki, skrbniki),

– nadomestilo za čas odmora za dojenje,

– rahlo izboljšana ureditev starševskega dodatka.

Kljub nekaterim izboljšavam zakon po besedah društva Družinska pobuda ohranja nekatere slabosti veljavne ureditve, v vse preveč primerih pa za družine prinaša celo poslabšanja stanja.

Zakon na primer ohranja višino starševskega dodatka na nižji ravni, kot je določena v Zakonu za uravnoteženje javnih financ (252 EUR namesto 55 % minimalne plače, kar znaša 329 EUR mesečno).

Predlog neutemeljeno zmanjšanje dostopnost do dodatnega meseca starševskega dopusta, če sta ob rojstvu otroka v družini že dva ali več otrok. Danes se dopust podaljša, če so ti otroci mlajši od 8 let, po predlogu pa le, če še niso končali prvega razreda. Enako velja za možnost hkratne izrabe dopusta za mamo in očeta.

Močno je prizadet tudi obseg pravice do plačila prispevkov za socialno varnost za starše, ki skrbijo za vsaj štiri otroke in zapustijo trg dela (veljavno do 10. leta starosti najmlajšega otroka, po predlogu le do zaključka prvega razreda).

Družinska pobuda je zaradi navedenih slabosti novega zakona s podporo poslanske skupine NSi vložila svoje predloge amandmajev s podrobno utemeljitvijo in predvidenimi finančnimi učinki. Sprejet je bil le eden od njihovih amandmajev, ki je poskrbel, da ni bila zmanjšana oz. ukinjena pravica do otroškega dodatka za čas od rojstva otroka v roku 90 dni po rojstvu. Predlog zakona bi staršem odvzel otroški dodatek najmanj za en mesec, lahko pa celo za več kot tri mesece, vendar se po zaslugi amandmaja stanje ne bo spreminjalo. Le rok za pridobitev dodatka za čas vse od rojstva je skrajšan z 90 na 30 dni.

Glede na končni predlog zakona se je po besedah predsednika Družinske pobude Tomaža Meršeta težko znebiti občutka, da je vladna koalicija nenaklonjena velikim družinam, še posebej proti staršem, ki se odločijo ostati doma. Sploh zato, ker je edini narejeni »popravek skoraj desetkrat dražji od tistega za starše, ki ostanejo doma,« pa le-ta na seji odbora kljub skoraj zanemarljivim stroškom države žal ni bil sprejet.