Nedeljski oratorij – naš način verouka

Foto: Shutterstock

V lanskem letu smo se tudi v naši župniji odločili, da poskusimo z novim pristopom
kateheze za otroke. Videli smo, da klasičen šolski način verouka ne prinaša želenih
sadov, in se po svetopisemsko odločili, da moramo nerodovitno trto obrezati, da bo
lahko rodila.

Pobudnica novega načina verouka v naši župniji Škofije je bila katehistinja Gaja
Žnidaršič, ki je k sodelovanju povabila tudi mene. Odločitev je z odprtima
rokama sprejel tudi domači župnik Jožef Krnc, ki nas je spodbujal, da z otroki v cerkev
pripeljemo tudi več živahnosti in veselja.

Videli smo, da klasičen šolski način verouka ne prinaša želenih
sadov in se po svetopisemsko odločili, da moramo nerodovitno trto obrezati, da bo
lahko rodila.

Kako smo začeli?

Ker vera ni nekaj, kar se naučiš, pač pa nekaj, kar doživiš in izkušaš, smo učbenike in »učni načrt« vrgli stran ter se lotili priprave programa, ki bo otrokom in posledično tudi njihovim družinam vero približal z osebno izkušnjo. Za geslo celotnega šolskega oz. veroučnega leta smo si izbrali: »Mi smo Cerkev.«

S tem smo želeli skozi celo leto otroke učiti, da Cerkev ni le stavba, v katero pridejo k maši, ampak da smo to ljudje, vsi mi, takšni, kot smo, z vsemi napakami in slabostmi. Želeli smo jih skozi izkušnje naučiti, da so ljubljeni otroci, nad katerimi ima Bog veselje in jih vabi k sebi. Vsako srečanje je bilo namenjeno tudi spoznavanju enega dela maše, pri katerem so potem otroci aktivno sodelovali.

Udeleženci in izbira termina

To obliko verouka smo uvedli za otroke od 1. do 3. razreda. Iz izkušenj preteklih let, ko smo na vse mogoče načine usklajevali urnike, da smo potem le uspeli najti možen skupni termin za verouk, smo vedeli, da bo za tri razrede skupaj praktično nemogoče najti termin med delovnim tednom, ki bi ustrezal vsem. Zato smo se odločili, da izberemo nedeljo.

Dodaten razlog za nedeljo je bilo tudi dejstvo, da je nedelja Gospodov dan in da je takrat tudi čas, ko se vsa družina zbere pri našem skupnem Očetu. Zato smo že v osnovi zasnovali verouk tako, da vključuje tudi sveto mašo.

Otroke smo želeli skozi izkušnje naučiti, da so ljubljeni otroci, nad katerimi ima Bog veselje in jih vabi k sebi.

Kako poteka oratorijski verouk pri nas?

Srečanja potekajo enkrat na mesec, na nedeljo, ki jo vnaprej izberemo. Zjutraj se otroci zberejo v dvorani, kjer srečanje začnemo s pesmijo in molitvijo, nadaljujemo z uvodno dinamiko, kratko katehezo ob odlomku iz Svetega pisma ter učenjem ene izmed pesmi, ki jo bodo peli pri maši. Temu sledijo različne delavnice, na katerih otroci utrjujejo tematiko, ki je izbrana za tisti dan, ter priprava na mašo, kjer otroci tudi aktivno sodelujejo.

Pri tem je nepogrešljiva pomoč animatorjev, ki za vsako srečanje pripravijo igrico, s katero otroke vpeljejo v katehezo, vodijo delavnice in jih animirajo med petjem in »plesanjem«. Na vsakem srečanju otroci dobijo tudi »domačo nalogo«, ki služi temu, da se kot družina povežejo v življenju vere. Zavedamo se, da so starši prvi in najpomembnejši kateheti, ki polagajo temelje vere v otroška srca, zato jih želimo v tej vlogi podpreti in jim biti v pomoč in spodbudo.

Po dobri uri srečanja je na vrsti malica, saj moramo poskrbeti ne samo za dušo, ampak tudi za telo. Za malico vsakokrat poskrbita 2 ali 3 družine. Srečanje se zaključi s sveto mašo, kamor so poleg otrok seveda povabljene tudi njihove družine. Da je pri maši mladostno in živahno, poskrbijo glasbeniki, ki sicer vodijo otroški in mladinski pevski zbor.

Sledimo cerkvenemu letu

Pri srečanjih sledimo tudi cerkvenemu koledarju ter poskušamo čim bolj sodelovati v župniji. Trudimo se, da teme otrokom približamo na čim bolj izkustveni ravni ter da aktivno vključimo starše kot prve prenašalce vere. Tako smo lani izvedli tudi križev pot v naravi, ki so se ga poleg otrok udeležile tudi njihove družine. Križev pot smo zastavili tako, da je bila pri vsaki postaji neka aktivnost, s pomočjo katere so začutili in doživeli, kaj se je med Jezusovim trpljenjem pravzaprav dogajalo. Tako je vsak izdelal svoj križ in ga nosil s seboj, zabijali so žeblje, trgali oblačila, okušali grenkobo. Kljub zelo vetrovnemu vremenu je bila to neprecenljiva izkušnja za vse.

Zelo spodbujamo tudi sodelovanje v župniji, saj želimo, da postane Cerkev prostor vseh nas, kjer se vsak čuti sprejetega in najde svoje mesto.

Kako bomo nadaljevali?

Po dobri izkušnji oratorijskega verouka v lanskem letu smo opogumljeni, da to izkušnjo otrok in staršev širimo naprej. S prvo triado nadaljujemo z oratorijskim veroukom. Pripravljamo pa tudi spremembe za 4. in 5. razred, ki bo prav tako prešel na nov način verouka. Tudi oni bodo imeli verouk ob nedeljah, vendar na drugačen način. Njim želimo ponuditi možnost, da vsak na svoj način začutijo Boga in mu prisluhnejo, kaj jim govori. Dodajamo pa tudi srečanja za starše otrok, ki bodo potekala sočasno s srečanjem za otroke. Pobudo zanje so prevzeli trije očetje. Skozi molitev, delo in pogovor se bodo srečevali z istimi odlomki in temami, kot jih bodo obravnavali otroci, tako da bo res lahko vsa družina živela in rasla v veri.

Zelo spodbujamo tudi sodelovanje v župniji, saj želimo, da postane Cerkev prostor vseh nas, kjer se vsak čuti sprejetega in najde svoje mesto. Novost pa bo tudi ta, da letos ne bomo imeli posebne maše, ampak se bomo pridružili župnijski maši in tako vnesli mladost v celotno župnijsko občestvo.