Moje srečanje z epiziotomijo

Na prvi porod sem prišla prestrašena kot še nikoli v življenju in želela sem si samo eno: samo da me ne bodo rezali.

Epiziotomija, prerez presledka

Žal, končalo se je z epiziotomijo. Kasneje me je babičar »potolažil«, da kadar je obseg otrokove glavice večji kot 35 cm in kadar je tkivo poškodovano od vnetij, brez epiziotomije ne gre. Vnetja so moja stalnica, moj prvorojenec pa je imel obseg glave kar 38 cm.

In ko sem že prestala najtežji prvi teden okrevanja, je po razpadu šivov zazevala velika luknja. Potolažili so me, da dvakrat šivajo le ene tri na leto. Žal, jaz sem bila med njimi. Tako sem bila pri prvem porodu deležna epiziotomije kar dvakrat. Ko sem rojevala drugič, sem stiskala pesti, da tokrat mi bo pa uspelo, saj deklice so manjše. Vendar zaradi travmatičnega prvega poroda nisem upala prositi, da mi varujejo presredek. Porod je bil zelo lep, brez bolečine, toda žal, končalo se je z epiziotomijo.

Vzroki za epiziotomijo (medicinska razlaga): slabo tkivo (vnetja), velik otrok.

Na tretji porod sem se pripravila: prebrala sem knjige Moj porodni načrt, Modrost rojevanja, The Birth Book in vse, kar sem našla na internetu. Načrtovala sem naravni porod, toda vse, kar sem si v resnici želela, je bilo to, da me ne bodo rezali. Želela sem si roditi v položaju na vseh štirih, ker je pri tem presredek najbolj razbremenjen pritiska. Babica mi je obljubila, da me bo varovala, vendar je vztrajala pri klasičnem položaju. In jaz sem popustila. Bala sem se svoje velike brazgotine in dejstva, da je moj tretjerojenec velik otrok (4100g, obseg glave 36 cm). Tako sem rodila polsede, prvič doživela forsiran in boleč iztis (ko sem rojevala prva dva, iztis ni bil boleč) in utrpela kot rečejo: »nekaj šivčkov«.

Ali res potrebujemo (za nekatere) neprijeten ležeč položaj in aktivno varovanje presredka, da se izognemo epiziotomiji?

Prepričana sem, da je iz medicinskega vidika babica opravila mojstrsko delo. In priznam, tistih nekaj površinskih šivčkov mi ni povzročalo skoraj nič težav v primerjavi z epiziotomijo. Toda porodnišnico sem zapustila z grenkim priokusom. Ali sem res potrebovala zame neprijeten polsedeč položaj, forsiranje iztisa in aktivno varovanje presredka, da sem se izognila epiziotomiji? Bi se lahko izognila tudi raztrganini, če bi poslušala sebe in rodila v drugačnem položaju?

Zakaj taka »vojna« proti epiziotomiji?

Medicina loči poškodbe porodnih poti na štiri stopnje:

  • prve stopnje: poškodovano je površinsko tkivo,
  • druge stopnje: poškodovana je tudi mišica, epiziotomija spada sem!
  • tretje in četrte stopnje: te pa zajemajo raztrganine naprej v mišice anusa in danke.

Posledice epiziotomije: boleči spolni odnosi, uhajanje urina ...

Za večino žensk je sam poseg epiziotomije neboleč. Tudi meni je bilo rezanje in šivanje neboleče, le neprijetno. Problem epiziotomije je v tem, da si v prvih dneh, ko navezuješ stik z novorojenčkom, ko se mogoče loviš okoli dojenja, previjanja, podiranja kupčkov, tako okupiran sam s seboj: sesti ali pobrati se s postelje, obisk WC-ja postanejo precej naporne malenkosti. Poleg tega imaš veliko dela sam s sabo (tuširanje, dajanje obkladkov). In ko preživiš najhujših 14 dni in se končno lahko bolj posvetiš dojenčku, potem pride tisto, kar je zares problem nas, ki smo doživele epiziotomijo: boleči spolni odnosi.

Moja izkušnja je, da je prvič po porodu zelo bolelo in potem sem še zakrvavela. In potem je bolelo vsakič … Vse dokler nisem tretjič rodila brez epiziotomije. Šele zdaj lahko zopet uživam brez strahu pred bolečino. Ne boste verjeli, brazgotina je bila tudi vremensko občutljiva, vsaj pri meni. Nekatere ženske povedo tudi, da je problem uhajanje urina. Tudi o tem se ne govori prav veliko, je pa zelo neprijetno. Epiziotomija te (lahko) zaznamuje za celo življenje.

Roditi brez epiziotomije

Preveč intenzivna masaža lahko povzroči mini raztrganine.

Če razmišljate o tem, kako se izogniti epiziotomiji, potem je prvi nasvet, ki ga verjetno dobite: masiraj si presredek. Jaz sem se masirala pred vsemi porodi. Danes sem glede učinkov masiranja malce bolj skeptična. Razmišljam: pri masiranju ne razteguješ nožnice niti za pest široko, kaj šele za obseg otrokove glave. Mimogrede, preveč intenzivna masaža lahko povzroči mini raztrganine, kar res ne potrebujete tik pred porodom. V čem je torej pomen masiranja? Ali masažo v resnici potrebujemo vse nosečnice po vrsti? Mogoče je pa masaža smiselna le, če imate pred tem brazgotino (kot sem jo imela jaz).

Varovanje presredka: cena, ki jo za to, plačamo, je, da se vdamo in ležemo na hrbet in prepustimo porod, da ga vodijo drugi.

Roditi greste v porodnišnico, vendar si ne želite epiziotomije. In potem vam obljubijo, da vam bodo varovali presredek. Varovanje presredka pomeni, da babica med iztisom s pritiskom roke na vaš presredek pomaga, da se ta ne strga. Mislim, da to zajema tudi tople komprese ob raztezanju in škropljenje z nečim, da se tkivo ne zakrči. … Imam vtis, kot da je to edina možna pot, če želite, da ostanete »cele«. Pogosto (ali skoraj vedno) pa ta postopek zajema tudi ležanje na hrbtu z nogami višje kot zadnjica ali v najboljšem primeru polsedeč položaj. No povedati pa moram, da sem slišala tudi že za kakšno izjemo, ko se je babica »potrudila« in pristala v kakšnem manj prijetnem položaju, da je lahko varovala presredek.

Toda vse, kar potrebujemo za lep porod brez epiziotomije, je že v nas samih (govorim o porodu v porodnišnici!). Manjka nam le vera vase in prepričanje vseh prisotnih, da je naše telo tega sposobno.

varovanje presredka, naravni porod

 »Naravno« varovanje presredka

Če želite roditi brez epiziotomije, morate najprej verjeti, da je vaše telo popolnoma usposobljeno za porod otroka. Neka babca je na internetu zapisala: če bi vse ženske potrebovale varovanje presredka, da ostanemo cele, potem bi se rodile z dodatnim parom rok tam spodaj in notranjim termoforjem. Imate popolnoma vse, kar potrebujete, da normalno rodite!

Preprečite prehiter ali predolg iztis. Ne potiskajte na vso moč.

Pri tem pa je ključnega pomena, kako poteka iztis. Zalka Drglin pravi: otroka izdihneš iz sebe. Roditi otroka je nekako tako kot obleči roko v zelo ozek raztegljiv rokav: če pritisnete z vso silo, se bo rokav strgal, če pa pritisnete ravno prav, pa bo ostal cel. Iztis naj traja vsaj tri ali štiri popadke. Zelo pomembno je, da ne pritiskate na vso moč, da poleg vas ne navijajo kot na kakšni nogometni tekmi: Dajmo! Dajmo! Pritisni! Lulat! Kakat! …Otrok pritisne z glavico in se zopet umakne, pa zopet pritisne in se umakne. Če ste pri tem sproščene, umirjene in sledite svojemu telesu, se boste raztegnili dovolj, da porodite otrokovo glavo. Ja, tudi če je obseg večji kot 35 cm!

Izbira položaja, ki razbremeni presredek, lahko pri tem zelo pomaga. To so vsi položaji, kjer smo nagnjene naprej in kjer ni direktnega pritiska na trtico: čepe, sede – nagnjeni naprej, na vseh štirih, leže na boku).

Strah: sovražnik št.1!

Epiziotomija in raztrganine se zgodijo, če je vaš iztis prehiter ali če predolgo traja in potem začnejo pritiskati na vas z vsemi sredstvi, da bi iztis pospešili. Drugi ključni dejavnik pa je strah, oziroma njegova odsotnost. Strah je pri porodu sovražnik številka 1. Porod je veliko bližje spolnemu odnosu, kot smo to pripravljeni priznati: če vas bo strah, bo bolelo in se boste strgali (mnoge posiljene ženske imajo raztrganine), če pa ste sproščeni, umirjeni, lahko tudi pri porodu doživite orgazem ali vsaj prijetne občutke. To ni znanstvena fantastika, ampak modrost, ki nam je bila vzeta. Ne samo, da ni nujno da boli, porod je lahko tudi prijetna izkušnja!

Za lažji porod: čaj plahtice, maline in rmana.

Vas skrbi da bo iztis predolgo trajal? Moja nasvet: pijte čaj! Jaz sem celo drugo polovico prvih dveh nosečnosti pila čaj plahtice, maline in rmana (nasvet p. Ašiča in R. Willforta). Krepi rodila in dokazano skrajšuje drugo porodno dobo (ne pa tudi prve) in tako prispeva k lažjemu porodu. Pri meni je delovalo tako, da sem v tretje prenehala piti ta čaj: sem se bala prehitrega iztisa.

Če zaključim: Mogoče ne boste uspeli ubežati raztrganini prve stopnje in boste dobili kakšen šivček ali dva. Kaj privede do hujših raztrganin, lahko le ugibam. Vendar boste že naslednji dan brez bolečin sedeli na lastni zadnjici. Posledice so skoraj zanemarljive v primerjavi z epiziotomijo, predvsem pa niso dolgotrajne. Zato verjamem, da lahko vztrajamo, da tiste škarje pospravijo stran. Moje spoznanje je, da je epiziotomija potrebna le, če se rešuje otrokovo življenje ali dela vakumski porod (pa tudi tu sem slišala za primer, ko je šlo brez!).

Pa srečen in lep porod vsem!

Vsebina ne odraža uradnega stališča Zavoda iskreni.net, temveč osebno mnenje in izkušnjo piscev.

5.0
8 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.