Mama, kaj je to osamosvojitev?

Foto: Canva

Ljudje, ki se osamosvojitve spomnijo (spomnimo) v živo, se vse bolj pomikamo proti srednjim letom. Tisti, ki so bili takrat volilno ali celo vojaško sposobni, pa so že upokojeni ali vsaj precej blizu. Imamo torej že cel kup mladih odraslih, najstnikov in otrok, ki jim osamosvojitev pomeni nekaj, kar se je zgodilo nekoč v zgodovini.

Zato mami srednjih let ob prazniku osamosvojitve lahko kaj hitro prileti vprašanje: »Mama, kaj je to osamosvojitev?«

In čeprav si ob takšnem vprašanju v skušnjavi, da bi mu razložil v tem stilu, da bo to takrat, ko se bo on odselil od doma in bosta ata ima mama lahko v miru pogledala dnevnik in se jima ne bo treba več zaklepati v spalnico … se tej skušnjavi seveda upreš. In skušaš čim bolj preprosto in razumljivo otroku razložiti, kaj je bilo pred osamosvojitvijo, zakaj je do nje prišlo, kaj sploh in kaj je bilo po njej.

Ker imaš svojega otroka rad, se skušaš izogniti kakršnimkoli ideološkim opredelitvam časa pred, ob in po osamosvojitvi.

Tako, da greš nekako v tej smeri, odvisno seveda tudi od starosti otroka.

Po drugi svetovni vojni smo bili Slovenci del Jugoslavije, ki je bila sestavljena iz več držav … Narodi teh držav smo govorili podoben jezik in smo še danes na nek način povezani. Ni bilo tako, da bi jedli le kruh in navadni jogurt, a zveza je skozi desetletja postajala vse bolj in bolj okorela, skorumpirana, okostenela in je vedno slabše delovala. Nekatere države so hotele nadvladati druge.

Slovenci smo se v nekem trenutku odločili, da si želimo svojo državo. Številni pogumni možje in žene so v tistih mesecih začeli pripravljati vse potrebno, da lahko postali samostojna država. Izvedli so tudi plebiscit – posebne volitve, kjer so vprašali ljudi, če se želijo odcepiti od Jugoslavije in postati nova, samostojna država. Ljudje so bili v veliki večini za.

Toda vlada Jugoslavije ni bila za. Bila je močno proti. Kajti našemu zgledu so želele slediti tudi nekatere druge države. Jugoslavija je v Slovenijo poslala vojsko in nas želela prisiliti, da ustavimo postopke osamosvojitve.

Še več pogumnih mož se je organiziralo, se oborožilo in ustanovili so teritorialno obrambo, ki je s pomočjo slovenske policije ustavila jugoslovansko vojsko. Imeli smo pravo vojno, ki pa je zaradi sreče, poguma in modrega ravnanja naše vojske in politike trajala le 11 dni.

Druge velike svetovne države so videle, da smo resen narod in imamo resen namen, da ustanovimo svojo državo, zato so nas priznale. S tem se je v nekaj mesecih sprijaznila tudi Jugoslavija.

Vse to dogajanje in procese, imenujemo osamosvojitev. Od takrat dalje in prvič v zgodovini imamo Slovenci svojo lastno državo. Nanjo smo lahko res ponosni. Ni idealna, še vedno smo zelo mlada država in nekatere stvari ne delujejo povsem optimalno. Predvsem naši politiki bodo morali odrasti, začeti sodelovati in spoznati, da morajo služiti ljudem in ne svojemu egu ter privilegijem.

V drugih bivših jugoslovanskih državah osamosvojitev ni potekala tako gladko in pričela se je huda, večletna vojna, katere posledice se na infrastrukturi in gospodarstvu čutijo še danes, v srcih ljudi pa morda ne bodo nikoli zbledele.

ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU DRŽAVNOSTI!