»Želite splav v sedmem mesecu? Pojdite v Slovenijo.«

Piše: Meta Halas
Sobota, 22. oktober 2016, 5:48
Image
nerojeni otroci

Ker lahko ženske z odobritvijo komisije v Sloveniji naredijo splav tudi tik pred predvidenim datumom poroda, hodijo nosečnice k nam delat splave celo iz tujine.

Na zahtevo do 10. tedna, pozneje odobritev komisije

Zakonodaja glede splava v Sloveniji morda izgleda restriktivna, saj povečini lahko zasledimo podatek, da je splav v Sloveniji dovoljen na zahtevo le do 10. tedna nosečnosti. Toda kaj to pravzaprav pomeni?

»Na zahtevo« pomeni, da nosečnici ni treba navesti nobenega razloga za splav. Dovolj je, da samo izrazi željo, če pa oseba velja za nerazsodno, je celo dovolj, če željo izrazijo zgolj njeni starši ali skrbniki.

Slovenija je glede legalnega opravljanja splavov ena od držav z najbolj liberalno prakso na svetu, saj nima postavljene zgornje meje v trajanju nosečnosti.

Zahtevo ženske, pri kateri nosečnost traja več kot deset tednov, pa obravnava komisija prve stopnje. To pomeni, da mora nosečnica navesti razlog za željo po splavu, ki ni zakonsko omejen glede svoje narave – vzroki so lahko socialno-ekonomske, stanovanjske, družinske, finančne, zdravstvene ali druge težave.

Le če je nevarnost posega manjša od nevarnosti za nosečnico ali otroka

Zakon v Sloveniji pravi, da je po 10. tednu nosečnosti splav dovoljen »le, če je nevarnost posega za življenje in zdravje nosečnice ter za njena bodoča materinstva manjša od nevarnosti, ki grozi nosečnici ali otroku zaradi nadaljevanja nosečnosti in zaradi poroda.«

V praksi to pomeni, da dokler je splav varen za nosečnico in za otroka, je dovoljen. Se še komu zdi to nekoliko nenavadno? Splav bolj varen za otroka kot rojstvo? Ne glede na neposrečeno formulacijo tega zakona, to v praksi pomeni, da ni drugih posebnih omejitev za opravljanje splava kot to, da se ga varno izvede, o čemer odloča komisija. Varno za koga, seveda ostaja vprašanje.

Pri sosedih zakonodaja veliko manj liberalna

Praksa, da se nosečnice iz tujine odpravijo splavit v Slovenijo, izvira iz dejstva, da je splav pri nas tako lahko dostopen. K nam prihajajo nosečnice iz prav vseh sosednjih držav, saj v svoji domovini zakonsko ne morejo (več) ali pa težje pridejo do splava.

V treh sosednjih državah je sicer splav na zahtevo dovoljen do 12. tedna, vendar s posebnimi omejitvami. V Italiji je obvezna enotedenska čakalna doba, namenjena razmisleku ženske pred odločitvijo. Mnogo italijanskih ginekologov uveljavlja ugovor vesti in nočejo sodelovati pri splavih.

V praksi je splav pri nas dovoljen, dokler je "varen za nosečnico in za otroka". Splav bolj varen za otroka kot rojstvo?

V Avstriji je splav pogosto povezan z nosečničino zmožnostjo plačila postopka in je težko dostopen zunaj velikih mest, razen v redkih samoplačniških ambulantah.

Prav tako je v Avstriji kot tudi na madžarskem obvezno strokovno svetovanje nosečnici pred samo odločitvijo.

Splav na Hrvaškem do 24. tedna

Na Hrvaškem je zakonodaja skoraj identična tej v Sloveniji, saj oba trenutno veljavna zakona izvirata iz časa Jugoslavije in sta si dokaj podobna. Tudi na Hrvaškem je splav na zahtevo torej dovoljen le do 10. tedna nosečnosti, pozneje pa ga mora odobriti komisija, ki pa ni tako nezahtevna kot v Sloveniji. Pogosto se torej zgodi, da splav po prvem tromesečju komisija zavrne, saj je tudi na Hrvaškem čedalje manj ginekologov, ki želijo opravljati splave, sploh pa v pozni nosečnosti. Poleg tega ga na Hrvaškem po 24. tednu nosečnosti ne opravljajo več. Nekateri ginekologi zato svojim pacientkam kar odkrito sporočijo, naj gredo po splav v Slovenijo. O tem se med drugim govori tudi na mnogih hrvaških forumih, kamor se ženske obrnejo po pomoč.

»Žal vam splava ne moremo več narediti. Pojdite v Slovenijo!«

Na Hrvaškem splava po 24. tednu nosečnosti ne opravljajo več. Nekateri ginekologi zato svojim pacientkam kar odkrito sporočijo, naj gredo po splav v Slovenijo.

Uporabnica hrvaškega foruma roda.hr je tako za svojo nosečo prijateljico iskala nasvete, ker so njenemu otroku v 24. tednu nosečnosti ugotovili Turnerjev sindrom, in pravi: »Danes zjutraj jo je komisija zavrnila brez kakršnegakoli pojasnila, zdravnica pa ji je rekla, pojdite v Slovenijo. Strašnoooo!«

Turnerjev sindrom prizadene le deklice, ki so sicer normalno inteligentne, zaradi prirojene kromosomske napake pa se soočajo predvsem z drugačnim videzom (nižjo rastjo, infantilizmom) in neplodnostjo ali zmanjšano plodnostjo. »Vem, da je ena moja prijateljica naredila splav v 7. mesecu nosečnosti v Sloveniji, ker na Hrvaškem ni več mogla,« je zapisala druga uporabnica foruma.

Si Slovenci res želimo, da bi bili med sosedi znani po tem?

»Postopek pred komisijami je hiter,« lahko še beremo v zakonu o umetni prekinitvi nosečnosti. Smo res postali znani kot država, ki tako zlahka jemlje tako težko odločitev, kot je splav?

Glede na to, da se mnoge države bolje zavedajo negativnih posledic splava za žensko in so uvedle vsaj obvezno strokovno svetovanje, nam ta slovenski odnos do splava »po hitrem postopku« ne bi smel biti v ponos.

Viri: pisrs.si, news.bbc.co.uk, forum.hr, forum.roda.hr, obzornikzdravstvenenege.si

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.