Tragedija znanstvenika, ki je odkril Downov sindrom

Eva Markovič
Četrtek, 7. julij 2016, 5:00
Image
Jerome Lejeune
Ko je Jérôme Lejeune odkril vzrok za Downov sindrom, se ni zavedal, da bo s svojim odkritjem povzročil pravi genocid nad nerojenimi otroki. Preostanek življenja je zato kljub burnemu nasprotovanju posvetil svojim najbolj ranljivim pacientom.

Francoski zdravnik in znanstvenik Jérôme Lejeune je leta 1958 pod svojim mikroskopom odkril vzrok za Downov sindrom: dodaten 21. kromosom. Šlo je za izjemno odkritje s tragičnimi posledicami: Lejeune je moral kot goreč zagovornik življenja opazovati, kako se njegovo odkritje množično uporablja za uničenje še nerojenih otrok z diagnozo trisomije 21.

»Izgubil sem Nobelovo nagrado«

Jérôme Lejeune je bil leta 1969 povabljen na letno srečanje Ameriškega združenja za človeško genetiko, kjer je prejel prestižno znanstveno nagrado Williama Allana. V slavnostnem govoru se je odločil, da bo spregovoril v bran svojih malih pacientov – otrok z Downovim sindromom.

Čeprav so ga kolegi prepričevali, naj se v govoru omeji na strokovna vprašanja, se je Lejeune odločil drugače. Z mirnim in jasnim glasom je zbrani znanstveni srenji povedal: »Medicina se že tisočletja bojuje za zmago življenja in zdravja nad boleznijo in smrtjo. Če ta red obrnemo, bo to spremenilo celotno medicinsko logiko.«

»Medicina se že tisočletja bojuje za zmago življenja in zdravja nad boleznijo in smrtjo. Če ta red obrnemo, bo to spremenilo celotno medicinsko logiko.«

Lejeune se je zavedal, kakšno ceno bo imel njegov govor. Tisti večer je napisal ženi: »Danes sem izgubil Nobelovo nagrado.«

Izobčenje iz znanstvene srenje

Kot je predvidel, ga je znanstvena, medicinska in politična elita v Franciji izobčila, deležen je bil tudi verbalnega nasilja. Ko je leta 1975 v Franciji potekala kampanja za legalizacijo splava, so se na zidovih Sorbone pojavili napisi: »Smrt Lejeunu!«

Ostal je tudi brez denarne podpore za svoje raziskovalno delo.

Nadaljevanje poklicne poti v Vatikanu in po svetu

Ko je papež Pavel VI. leta 1974 ustanovil Papeško akademijo znanosti, je profesor Lejeune spet dobil priložnost, da se pridruži znanstveni eliti pri raziskavah s področja znanosti in etike.

Med drugim je spletel tesno prijateljstvo s kardinalom Wojtyło, ki se je še poglobilo, ko je ta postal papež. Ko je Janez Pavel II. leta 1997 obiskal Pariz, se je ustavil na Lejeunovem grobu, kjer je molil skupaj z Lejeunovo ženo, otroki in vnuki.

V filmu z naslovom Jérôme Lejeune: Enemu od teh mojih najmanjših bratov (naslov se navezuje na Kristusove besede: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili«), francoski režiser François Lespés upodobi njegovo prizadevanje za vrednost človeškega življenja od spočetja dalje. Kljub javnemu nasprotovanju je Lejeune namreč prekrižaril svet v boju za dostojanstvo nerojenega človeka.

Družinam in družbi je kazal pravo vrednost otrok z Downovim sindromom

Še kot mlad zdravnik se je Lejeune posebej posvečal najranljivejšim pacientom, s čimer je izkazoval svoj izjemen čut za človečnost. Ko so se po odkritju vzroka za trisomijo 21 nanj po pomoč in nasvet obračali starši otrok z Downovim sindromom, se je posvečal temu, da je njihovim družinam in družbi, ki zahteva vse večjo popolnost, pokazal njihovo pravo vrednost.

Jérôme Lejeune je danes francoski svetniški kandidat. Njegovo poslanstvo v Parizu nadaljuje združenje Jérôme Lejeune z motom »Raziskovati, zdraviti, ščititi«. Združenje, ki ima svojo izpostavo tudi v ZDA in Španiji, se posebej posveča pomoči družinam z otroki z različnimi genetskimi boleznimi. Raziskave, ki jih financirajo, pa se posvečajo pravi nalogi znanosti in medicine: kako izboljšati življenja takšnih otrok in njihovih družin.

Viri: mercatornet.com, fondationlejeune.org

Foto: fondationlejeune.org

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.