Takrat sem imela 1000 razlogov za splav

Thumbnail

Ganljiva izpoved matere, ki si ne more odpustiti, da je naredila splav.

Moj mali sonček, dočakal si komaj 55 dni, ko sem se odločila, da v mojem življenju ni prostora zate. Jaz, tvoja mamica, sem ti odvzela življenje, pa čeprav sem ti ga le malo pred tem podarila. Bival si v meni, bil si na varnem in toplem, dokler … se nisem jaz, tvoja mami, odločila, da nočem, da tvoj srček še bije. Jaz sem bila tista, ki sem želela, da prekinejo tvoje komaj začeto življenje. Jaz sem dovolila, da te na silo iztrgajo iz mojega telesa. Le kako sem lahko to dovolila? Ne, ne zaslužim si naziva mama, saj te nisem zaščitila. Nisem se borila zate, za tvoje življenje. Pustila sem, da te obsodijo na smrt – tvoje majhno, ranljivo in nedolžno telo.

Zato srček moj, nikoli ne boš občutil toplega objema svoje mame. Nikoli te ne bom stisnila k sebi in ti povedala, kako te imam rada. Jaz sem te poslala v objem hladne smrti in to je edini objem, ki si ga začutil v svojem kratkem življenju. Nikoli ne boš spoznal svojega bratca in sestrico, nikoli se ne boš igral z njima in jima skakal v lase. Nikoli ne boš tekal po zeleni travi in nabiral rožice za svojo mamo. Nikoli ne boš sedel v moje naročje, sklenil svoje drobne ročice okrog mojega vratu, mi stisnil poljubček in me poklical mami. Nikoli ne boš… počel veliko tega, kar počnejo otroci, fantje, možje. Nikoli, ker je bila tvoja mama strahopetna. Ker sem dovolila, da strah preplavi moje telo, ker sem dovolila, da mi strah zamegli um in srce. Zatajila sem na polni črti.

Premišljujem, ali si bil punčka ali fantek? Komu bi bil podoben? Kakšne oči si imel in kakšne lase?

Zakaj sem to storila? Zakaj? Ker nimam zaposlitve, ker štirje živimo na 50 kvadratnih metrih, ker si prišel prehitro, ker … Takrat sem imela 1000 razlogov, danes niti enega več. Priznam, prišel si tako nepričakovano. Sedaj sem prepričana, da bi se po prvem šoku in presenečenju vse uredilo. V mislih sem preurejala tisto malo sobico in iskala prostor za tvojo posteljico. Premišljevala sem, katere oblekice bi shranila. In potem sem odnehala, ohromela. Še sama ne vem, kako in kdaj. Kot, da to ne bi bila jaz. Kot, da bi bila v drugem svetu, v drugem času. Kot, da bi kdo drug govoril v mojem imenu.

In potem je prišel tisti dan. Kot v transu, s tresočimi nogami sem splezala na tisto mizo. Solze so lile v potokih. V zadnjem trenutku se hotela zavpiti NE! NEHAJTE! SAJ JAZ TEGA SPLOH NOČEM! A jezik me ni ubogal. In nato tema. In ko sem zopet uzrla svetlobo, sem vedela, da tvoj mali srček ne bije več. Odšel si za vedno. Strašna bolečina je preplavila moje telo, dušila sem se z lastnimi solzami. Prosila sem temo, naj pride nazaj. Ne morem se sprijazniti, da te ni več. Še vedno se sprašujem, zakaj nisem… Upam, da te ni bolelo, da nisi trpel, da te ni bilo strah, da je vse hitro minilo.

Srček moj mali, upam, da najdeš svoj mir. Enkrat se bova srečala in takrat boš ob sebi imel svojo mamico. Takrat te bom lahko stisnila v svoj objem in ti povedala, kako zelo te imam rada in si želim, da bi ravnala drugače, kot sem.

 

Vsebina ne odraža uradnega stališča Zavoda iskreni.net, temveč osebno mnenje in izkušnjo piscev.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Ravnala si po vesti!

    Če si vso stvar temeljito premislila, si storila najboljše, kar je bilo v tistem momentu koristno za še nerojenega in edino to je važno!
    Kdor dela po vesti, dela po Svetem Duhu in dela prav – tudi če nekomu prepreči pot na svet – v trpljenje, v smrt in šele po dolgih letih naporov, truda – vsajenje od mrtvih!

    1. re: Ravnala si po vesti!

      [quote=Franja]Če si vso stvar temeljito premislila, si storila najboljše, kar je bilo v tistem momentu koristno za še nerojenega in edino to je važno!
      Kdor dela po vesti, dela po Svetem Duhu in dela prav – tudi če nekomu prepreči pot na svet – v trpljenje, v smrt in šele po dolgih letih naporov, truda – vsajenje od mrtvih![/quote]

      :0 to ti bom naslednjič odgovoril ko boš spet začela s tem kako malo posluha so imeli zate slovenski in grški uradniki. kaj veš, mogoče pa so ravnali po vesti in s tem po navodilih Svetega Duha in bi jim morala biti zato hvaležna in jim čestitati… ne pa jih futrat z b-kompleksom… :angry:

  2. re: Ravnala si po vesti!

    [quote=Franja]Če si vso stvar temeljito premislila, si storila najboljše, kar je bilo v tistem momentu koristno za še nerojenega in edino to je važno!
    Kdor dela po vesti, dela po Svetem Duhu in dela prav – tudi če nekomu prepreči pot na svet – v trpljenje, v smrt in šele po dolgih letih naporov, truda – vsajenje od mrtvih![/quote]

    Franja, dvoje:
    – zavedaj se, da je tale tvoja izjava ŽE V VEČNOSTI
    – preberi si (posmrtno) izkušnjo glede splava v knjigi [url=http://www.molitev.net/gloria-polo/Strela_me_je_zadela.pdf%5DZadela me je strela[/url].

    1. [size=x-small][/size]
      Premalo vere imate!!
      Strinjam se, vsi, prav vsi ljudje, verni in neverni, preberite knjigo: Zadela me je strela..Ne ubijajte nedolžnih otrok. Bog pošlje vsakemu, kolikor zmore…in nič več.

  3. Da, Bog vsakemu naloži toliko, kolikor zmore.

    In kdo smo mi ljudje, da si vzamemo pravico soditi drugim?

    Avtorica in mama: tudi če čutiš, da si “pogrnila na celi črti”, da si ravnala neodgovorno do svojega otroka… Odgovorna si tudi sebi in ostalim otrokom. Zato neguj boga v sebi in si odpusti.
    In mislim, da si zelo pogumna, da si objavila to izpoved. Marsikomu bo pomagala pri ne-sprejetju tako dokončne odločitve…
    Moje srce bije te trenutke, ko to pišem, tudi zate… Da ti da pogum, da si odpustiš…

  4. Ganljivo do solz!
    Ostala sem kar brez besed, ko sem prebrala te vrstice, edino kar lahko rečem je, da upam da bo ta izpoved pripomogla k temu, da se bo vedno manj mamic odločalo za splave. Sama se ravno iz takega razloga, da ne bi kasneje obžalovala, nikoli ne bi odločila za splav, zato še bolj čutim tvojo bolečino, te še bolj razumem, upam pa, da mi nikoli tega ne bo potrebno čutiti v popolnosti.
    Pogumno dejanje si storila, ko si se razpisala o tem, in vem, da te praznine ne more zapolniti prav noben človek in nobena stvar, a poskusi si vsaj odpustiti, ker ti bo tako lažje, na svetu pa so tudi še drugi, ki te potrebujejo.

    LP

  5. CITIRAM:
    Če si vso stvar temeljito premislila, si storila najboljše, kar je bilo v
    tistem momentu koristno za še nerojenega in edino to je važno!
    Kdor dela po
    vesti, dela po Svetem Duhu in dela prav – tudi če nekomu prepreči pot na svet – v trpljenje, v smrt in šele po dolgih letih naporov, truda – vsajenje od mrtvih!

    Vest se lahko občasno tudi zmoti, sploh, če ni “formirana”, oblikovana. Oblikuje se lahko le s pomočjo sv. pisma, molitve, maše, obhajila, spovedi. Sicer postane duša “kosmata”, kot so včasih rekli in tisti glas, ki ga človek sliši morda ni več glas Sv. duha. Franja, splav je umor, pa kakorkoli ga obrneš.

    Sicer pa čestitke mamici, ki je bila tako pogumna, da je zapisala to tako ganljivo in žalostno življenjsko izkušnjo. Bom molila zate, za pogum, upanje in vero, da je Bog neskončno usmiljen in te ima rad ne glede na vse!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja