Stroka priznava: »Splav nikoli potreben, da se reši življenje ženske«

Piše: Meta Halas
Petek, 28. oktober 2016, 5:39
Image
noseca bolna

Veliko ljudi, ki sicer ne podpira splava, se vendarle ustavi pri vprašanju: »Kaj pa če je ogroženo življenje matere?« Strokovnjaki pravijo – ne, tudi v tem primeru splav ni potreben in je lahko celo škodljiv.

Ne poznajo primera, ko bi bil splav medicinsko potreben

Od leta 2012 je preko 1.000 zdravnikov ginekologov, strokovnjakov za neonatologijo, pediatrov, babic idr. podpisalo t. i. Dublinsko deklaracijo, v kateri je zapisano:

"Namerno uničenje nerojenega otroka ni nikoli medicinsko potrebno za to, da se reši življenje matere."

»Kot izkušeni strokovnjaki in raziskovalci s področja ginekologije in porodničarstva potrjujemo, da hoteni splav – namerno uničenje nerojenega otroka – ni nikoli medicinsko potreben za to, da se reši življenje matere.«

Nadalje pojasnjujejo, da obstaja velika razlika med umetnim splavom in nujno potrebnimi zdravljenji, ki materi rešijo življenje, tudi če se takšno zdravljenje konča s smrtjo nerojenega otroka.

Splav nikoli ne reši življenja ženski

Anthony-Levatino2

Z drugimi besedami, postopek splava se korenito razlikuje od postopkov, s katerimi zdravijo nosečnice s težkimi boleznimi. Čeprav se lahko zgodi, da je rezultat enak – smrt otroka, se v svojem bistvu razlikuje, saj smrt ni namerna.

To potrjuje tudi ameriški ginekolog, ki je nekdaj opravljal splave, sedaj pa zagovarja življenje nerojenih otrok, dr. Anthony Levatino, ki pravi: »Pri svojem delu v Zdravstvenem centru v Albanyju sem oskrbel na stotine primerov s "prekinitvijo" nosečnosti (preko rojstva s carskim rezom), število otrok, ki sem jih pri tem moral namerno ubiti, pa je bilo nič.«

Postopek splava ni zdravljenje ženske

Res je, tudi nosečnica lahko zelo zboli. Vendar imajo različne hude bolezni v nosečnosti, kot so zunajmaternična nosečnost, preeklampsija, rak ipd., tudi svoje specifične načine zdravljenja, ki se razlikujejo od postopka umetnega splava. »Kadar v nosečnosti neko stanje ogroža življenje matere, ni nikoli rešitev ta, da otroka ubijemo, ampak da začnemo zdraviti bolezen ženske,« dodaja Levatino.

"Kadar v nosečnosti neko stanje ogroža življenje matere, ni nikoli rešitev ta, da otroka ubijemo, ampak da začnemo zdraviti bolezen ženske."

To seveda ne pomeni vedno, da lahko zdravniki hkrati ohranijo tudi življenje otroka, vendar je prav gotovo to tudi namen, če nujno zdravstveno stanje nosečnice nastopi v času, ko je otrok že zmožen življenja zunaj maternice.

Splav ni varnejši od poroda

Ravno obratno. Če bi na primer v nekaterih primerih hude bolezni nosečnici hoteli narediti splav namesto poroda otroka, bi bilo to za njeno življenje lahko usodno.

Takšen primer iz svoje prakse poda dr. Levatino, ki je nekega dne sprejel pacientko s hudo obliko preeklampsije v 28. tednu nosečnosti. »Njen krvni tlak ob sprejemu je bil 200/160. Kot verjetno veste, je normalen krvni tlak približno 120/80. Njena nosečnost je ogrožala njeno življenje in življenje njenega otroka. Zelo verjetno bi jo v nekaj urah zadela kap.«

Če bi v njenem primeru hoteli narediti splav, bi najverjetneje oba umrla. Postopek splava v drugem ali tretjem trimesečju traja od 36 do 72 ur, saj je potrebno najprej zmehčati in odpreti maternični vrat, preden lahko otroka iz maternice odstranijo po delih ali v celoti. Zato je edina rešitev stabilizacija krvnega tlaka in rojstvo otroka z urgentnim carskim rezom, nato pa še nudenje oskrbe nedonošenčku.

Pri ženskah, ki naredijo zgodnji splav (pri manj kot 12. tednih), je v prvih šestih mesecih po splavu tveganje za smrt dvakrat večje kot pri ženskah, ki rodijo.

Splav ne zdravi, ampak ubija – tudi ženske

Obsežna danska študija, narejena v obdobju več deset let preko analize tako zgodnjega kot poznega splava v primerjavi s porodom na skoraj pol milijona prvič nosečih žensk, je pokazala, da je splav veliko bolj nevaren za življenje žensk kot porod. Rezultati raziskave namreč kažejo, da je pri ženskah, ki naredijo zgodnji splav (pri manj kot 12. tednih), v prvih šestih mesecih po splavu tveganje za smrt dvakrat večje kot pri ženskah, ki rodijo. V prvem letu po poznem splavu (po 12. tednu) pa je tveganje za smrt trikrat večje kot pri ženskah, ki rodijo.

Finska študija, ki je bila objavljena tudi v priznani strokovni reviji The British Medical Journal, pa prav tako opozarja na dejstvo, da imajo ženske, ki so naredile enega ali več splavov, v primerjavi s tistimi, ki niso nikoli umetno splavile, desetkrat večjo verjetnost, da bodo storile samomor.

Splav torej nikoli ni potreben, kadar govorimo o življenjsko ogrožajočih stanjih nosečnice. Pravzaprav je splav na tak ali drugačen način pogosto dodatna grožnja za življenje žensk.

Viri: dublindeclaration.com, thelifeinstitute.net, lifenews.com, afterabortion.org, bmj.com

Foto: fthmb.tqn.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.