»Spal sem z več kot 200 moškimi, zdaj sem srečno poročen heteroseksualec«

Uredništvo iskreni.net
Sobota, 6. avgust 2016, 5:42
Image
james parker

»Od nekdaj sem mislil, da sem gej – prepričan sem bil, da sem se takšen rodil in da me bodo vedno erotično privlačili samo - moški.«

James Parker je bil včasih gej, danes pa je skoraj deset let srečno poročen z ženo, ima otroke in vodi neprofitne delavnice in treninge v okviru organizacije Ljudje se lahko spremenijo (People Can Change). Prevedeni so izseki njegovega daljšega zapisa.

***** ***** *****

Mislim, da sem postal heteroseksualec pomotoma. To ni bil nikoli moj načrt; terapije, ki sem jih začel obiskovati, so bile namenjene razreševanju mojih težav z nestanovitnostjo, nikakor pa ne razreševanju spolne identitete. Ampak zgodilo se je prav to, kar nisem načrtoval – poročil sem se z žensko. In imel z njo otroka. In ves moj pogled na življenje se je spremenil. Iz arogantneža, ki vedno skriva svojo pravo naravo, sem postal močan, samozavesten moški, ki ljubi šport in vojne filme. Pri 46 letih se počutim v svoji koži bolje kot kadarkoli do sedaj.

Terapije so bile namenjene razreševanju mojih težav z nestanovitnostjo, nikakor pa ne razreševanju spolne identitete.

Moji začetki

Ko sem bil star deset ali enajst let, sem spoznal, da sem gej. Moj bratranec, ki je bil približno iste starosti kot jaz, mi je povedal, da ga spolno privlačijo moški. Spoznal sem, da enako čutim sam. Medtem ko so druge fante moje starosti začela zanimati dekleta, so mene zanimali dečki. Imel nisem prav nobene spolne želje po dekletih.

Najstniška leta so bila pravi pekel. Večkrat sem pomislil na samomor, občasno sem se samopoškodoval in imel sem resne težave s pretiranim pitjem alkohola in gledanjem gejevske pornografije. Staršem sem se, ves v solzah, zaupal pri sedemnajstih letih. Ampak bila sta čudovita; zagotovila sta mi brezpogojno ljubezen ne glede na mojo spolno usmerjenost in pravzaprav povedala, da sta vse že vedela. Tudi sošolci so me sprejeli in me podpirali. Moje razkritje ni bilo niti mučno niti travmatično.

Najstniška leta so bila pravi pekel. Večkrat sem pomislil na samomor, občasno sem se samopoškodoval in imel sem resne težave s pretiranim pitjem alkohola in gledanjem gejevske pornografije.

Pri 18 letih sem zaživel gejevsko identiteto

Pri osemnajstih sem se preselil v London in v polnosti zaživel svojo gejevsko identiteto. Bil sem prvi, ki je v svojem oddelku univerze priznal, da je gej, in celo ustanovil LGBT skupino, ki je aktivno nastopala proti tistim, ki so zagovarjali, da je biti gej odločitev.

Nikoli nisem imel potrebe, da bi se spremenil. Bil sem rojen gej, to je bilo tisto, kar sem od nekdaj poznal in konec. Čeprav sem bil vzgojen kot kristjan in sem celo obiskoval skupino za LGBT kristjane v Londonu, sem užival v gejevski sceni prestolnice. Živel sem promiskuitetno življenje in zamenjal več kot dvesto spolnih partnerjev.

Srečal sem Kristusa

Končno sem se ustalil z dolgoletnim fantom, bivšim vojakom, in nameravala sva se poročiti. V tistem času sem se odločil poglobiti odnos s Kristusom, kar mi je pomagalo globlje pogledati na svoje življenje.

Terapije so privlekle na dan mnoga boleča spoznanja: med drugim, da sem bil več kot tri leta spolno zlorabljan s strani več moških v otroštvu.

Spoznal sem, da imam resne težave, ki so vplivale tudi na moj odnos s fantom; nisem se zmogel ustaliti, imel sem močan strah pred zavrnitvijo in bil sem ves čas nervozen. Bal sem se moških.

Ko sem z vsakim dnem bolj vstopal v duhovnost, sem se začel spoznavati. Odločil sem se, da uredim svoje življenje. Prekinil sem zvezo s tedanjim fantom in začel obiskovati terapevtska srečanja ter poglabljati duhovnost. Začela se je neverjetna pot odpuščanja. Terapije in molitve, ki sem jih zdaj redno obiskoval, niso bile osredotočene na mojo spolno usmerjenost, ampak na prepoznavanje moje sedanjosti in preteklosti. To je privleklo na dan mnoga boleča spoznanja: da sem bil več kot tri leta spolno zlorabljan s strani več moških v otroštvu, da sem do svojih staršev in sorodnikov zgradil nepremostljiv zid, da nisem bil sposoben interakcije ne na fizični ne na emocionalni ravni s svojim očetom ali bratoma. Spoznal sem, da sem bil celo kot deček zavračan s strani moških in da sem se takrat zaobljubil, da nikomur več ne bom zaupal. In da sem to misel ohranjal tudi med odraščanjem.

Ko so moji hormoni testosterona začeli delovati, je vsako vlakno v meni želelo to potešiti in to sem takrat našel v pornografiji in seksualnih fantazijah, v dveh največjih ponaredkih ljubezni.

Ko spoznaš sebe, prepoznaš vzroke za svoje ravnanje

Ni čudno, da je v času mojega otroštva vse, kar je dišalo po moških, zame postalo skrivnost. Ko sem postal najstnik, sem postal z vsem, kar je imelo pridih "moškega", prav obseden. Nisem bil sposoben vstopiti v svet svoje moškosti, saj mi je bilo do sedaj vse to tuje. Do očeta in bratov nisem imel odnosa, med mano in njimi je vel zid. Ko so moji hormoni testosterona začeli delovati, je vsako vlakno v meni želelo to potešiti in to sem takrat našel v pornografiji in seksualnih fantazijah, v dveh največjih ponaredkih ljubezni.

Edina opora pri raziskovanju sebe je bilo moje duhovno življenje. Ko sem stopil na pot spoznavanja svoje notranjosti in globokih zakoreninjenosti v meni, sem se končno prepustil Svetemu Duhu, da me je tolažil in mi svetoval. Spoznal sem, da moram Boga prositi za odpuščanje in da moram tudi sam odpustiti vsem, ki sem jih prizadel.

Videl sem, da sem živel v nekakšni heterofobiji.

Ker sem v mnogih pogledih v odnosu do moških padel, sem si moral poiskati mesto drugje – med ženskami. Videl sem, da sem živel v nekakšni heterofobiji. Preziral sem ženske in jim bil nevoščljiv, saj so imele naravne danosti, da pridobijo moške. To sem si moral priznati, da sem lahko zaživel odnos do njih. Odpuščanje sebi in prositi za odpuščanje Boga in druge, je bilo tisto osrečujoče dejanje, ki mi je pomagalo, da so moje težave postopoma izginjale; moji strahovi so se manjšali, začutiti sem začel sprejetost tako med moškimi kot ženskami. Pridobival sem na samopodobi in samospoštovanju.

Ko se čutiš sprejetega, si resnično svoboden

Erotične želje po moških so počasi zamrle. Ko sem se družil z ženskami, sem jih začel dojemati kot komplementarne in vedno bolj sem užival v njihovi družbi.

Moj terapevt mi je predlagal, da začnem razmišljati drugače. Prvič sem pomislil, morda, res morda, pa sploh nisem gej. Poskusil sem govoriti z nižjim glasom in naučil sem se hoditi drugače kor prej. Nekaj let nato sem živel ne-erotične odnose tako z moškimi kot z ženskami. Bolj kot sem prijateljeval z moškimi, manj skrivnostno je postalo vse moško zame. Tudi erotične želje po moških so počasi zamrle. Ženske sem začel gledati na način, ki ga prej nikoli nisem opazil. Ko sem se družil z njimi, sem jih začel dojemati kot komplementarne in vedno bolj sem užival v njihovi družbi. Kasneje sem poskusil in začel hoditi na zmenke tudi z ženskami. In se nazadnje poročil z eno. Zdaj sem srečno poročen že več kot osem let.

Nezavedno sem prejel svobodo, da sem se zavedal svojih notranjih občutkov, da sem pogledal izven okvirov svojega dojemanja in prepoznal svoje prave želje. In si rešil življenje.

Zdaj verjamem, da se ljudje ne rodijo kot geji.

***** ***** *****

Celotno pričevanje Jamesa Parkerja si lahko v angleščini ogledate spodaj.

 

Prevod: Eva Strajnar

Foto: catholicoutlook.org

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Kako biti sočuten in odločen starš uporniškemu najstniku?

22. do 24. november 2019

Stella Maris,
Strunjan

Čudovita princesa (9 do 12 let)

22. november 2019 ob 17.30

Maribor, Kobarid,
Ljubljana