Posledice splava

Uredništvo iskreni.net
Nedelja, 1. september 2013, 5:00
Image
woman-thinking
Preden se odločite za splav, pomislite, kakšne posledice lahko pusti na vas. Te so lahko tako telesne kot duševne. Navajamo nekaj napogostejših posledic.

Rak na dojkah

Ženske, ki so imele splav, imajo večjo verjetnost za raka na dojkah kasneje v življenju. V Ameriki se je število raka na dojkah povečalo za 50% odkar je splav postal legalen.

Izvenmaternična nosečnost

Po splavu imate 8 do 20-krat večja verjetnost, da bo prišlo do izvenmaternične nosečnosti. Če je ne odkrijejo dovolj hitro, lahko pride do pretrganja jajcevodov in lahko izkrvavite, če vas takoj ne operirajo. Statistike kažejo 30% večje tveganje za izvenmaternično nosečnosti po enem splavu in 160% večje tveganje po dveh ali več splavih. V Ameriki se je število izvenmaterničnih nosečnosti povečalo za trikrat, odkar je splav legaliziran.

Vpliv na prihodnje nosečnosti

Če naredite splav:

  1. imate večjo verjetnost, da boste krvavele v prvih treh mesecih prihodnje nosečnosti.
  2. imate manjšo verjetnost, da boste imele kasneje normalen porod. 
  3. boste imele več zapletov pri iztisu otroka in posteljice med porodom.
  4. bo imel vaš naslednji dojenček dvakrat večjo verjetnost, da umre v prvih nekaj mesecih življenja. 
  5. bo lahko imel naslednji dojenček prenizko porodno težo. 
  6. je večja verjetnost, da bo naslednji dojenček nedonošenček. 

Več spontanih splavov

Ženske, ki so imeli dva ali več splava, imajo dvakrat več spontanih splavov prvem trimesečju in desetkrat več spontanih splavov v drugem trimesečju.

Sterilnost

Po splavu lahko postanete neplodni. To tveganje je 3 do 4-krat večje kot pri ženskah, ki splava niso imele.

Neuspešen splav

Pogosto se zgodi, da iz maternice ne odstranijo vsega. V tem primeru je potrebno poseg ponoviti, mama pa je ponovno izpostavljena vsem nevarnostim posega.

Placenta Previa

Placenta Previa se 6-15-krat pogosteje pojavlja pri ženskah, ki so imele splav. Posteljica tako prekriva maternični vrat in se mora poroditi pred otrokom. To povzroča hudo krvavitev pri materi, medtem ko dojenček skoraj vedno umre, če poroda ne opravijo s carskim rezom.

Poabortivni sindrom

Po splavu ženske pogosto po splavu trpijo zaradi različnih duševnih in psiholoških težav. Ti lahko vključujejo ponavljajoče se sanje o splavu, čustveni izbruhi, problemi v odnosih, motnje spanja, občutek krivde, motnje spomina, izbruhi sovraštva, samomorilne misli, depresije in zloraba substanc. Te težave se lahko pojavijo dneve ali leta pozneje.

Krvavitev

Do 14 % žensk potrebuje transfuzijo krvi zaradi velike izgube krvi.

Okužbe

Če pride do okužbe, so posledice različne: od blage vročine do celo smrti.

Poškodba materničnega vratu

Približno 5% žensk utrpi poškodbe materničnega vratu med posegom. To povzroči skoraj 50% možnost za spontani splav v naslednji nosečnosti, če ta ni pravilno obravnavana. Verjetnost za spontani splav pri ženskah, ki so naredile splav, je kar 30-40%.

Poškodovana maternica

Preluknjana maternica skoraj vedno povzroči tudi peritonitis.

Poškodbe mehurja

Če je vaša maternica predrta, je lahko predrt tudi sečni mehur. To lahko povzroči tudi peritonitis (vnetje trebušne sluznice), z vsemi bolečinami in nevarnostmi vred ter potrebo po operaciji.

Poškodbe črevesja

Če je vaša maternica predrta, je lahko predrto tudi črevesje. To bo povzročilo slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, vročino, kri v blatu, peritonitis in v skrajnem primeru, če ni pravočasnega zdravljenja, tudi smrt. Del črevesja bo morda potrebno vzeti ven, in namestiti začasno ali trajno kolostomo.

Vir: www.abortionfacts.com

 

Reference:

  • A. Arvay et al., "Relation of Abortion to Premature Birth," Review French GYN-OB, vol. 62, no. 81. 1967

  • F. Avey, Canada Col. Family Physicians, "Pregnant Teens…" Family Practice News, Jan. 15, 1987, p. 14.

  • Barrett et al., "Induced Abortion, A Risk Factor for Placenta Previa," Amer. Jour. OB/GYN, Dec. 1981, pp. 769-772

  • W. Cates et al., Amer. Jour. OB/GYN, vol. 132, p. 169

  • Clow & Crompton, "The Wounded Uterus: Pregnancy after Hysterectomy," British Med. Jour. Feb. 10, 1973, p.321

  • Duenhoelter & Grant, "Complications Following Prostaglandin F-2A Induced Midtrimester Abortion," Amer. Jour. OB/GYN, vol. 46, no. 3, Sept. 1975, pp. 247-250

  • Herlap, New England Jour. of Med., no. 301, 1979, pp. 667-681 G

  • Hilgers et al., "Fertility Problems Following an Aborted First Pregnancy." In New Perspectives on Human Abortion, edited by S. Lembrych. University Publications of America, 1981, pp. 128-134

  • Hilgers et al., "Fertility Problems Following an Aborted First Pregnancy." New Perspectives on Human Abortion, University Publications of America, 1981.

  • L. Iffy, "Second Trimester Abortions," JAMA, vol. 249, no. 5, Feb. 4, 1983, p. 588.

  • A. Jakobovits & L. Iffy, "Perinatal Implications of Therapeutic Abortion." Principals and Practice of OB & Perinatalogy, New York, J. Wiley & Sons, 1981, p. 603

  • Lanska et al., "Mortality from Abortion & Childbirth," JAMA, vol. 250, no. 3 , July 15, 1983, pp. 361-362

  • Levin et al., "Association of Induced Abortion with Subsequent Pregnancy Loss," JAMA, vol. 243, no. 24, June 27, 1980, pp. 2495-2499

  • Levin et al., JAMA, vol. 243, 1982, p. 2495

  • E. McAnarney, "Pregnancy May Be Safer," OB-GYN News, Jan. 1978 Pediatrics, vol. 6, no. 2, Feb. 1978, pp. 199-205

  • D. Nemec et al., "Medical Abortion Complications," OB & GYN, vol. 51, no. 4, April 1978, pp. 433-436

  • Panayotou et al., "Induced Abortion & Ectopic Preg." Am J.OB-GYN, 1972 114:507

  • Puyenbeck and Stolte, "Relationship Between Spontaneous and Induced Abortion, and Second Trimester Abortion Subsequently," Europ. J. OB-GYN, Reprod. Biol. 14, 1983, 299-309.

  • Ratter et al., "Effect of Abortion on Maturity of Subsequent Pregnancy," Med. Jour. of Australia, June 1979, pp. 479-480

  • Richardson & Dickson, "Effects of Legal Termination on Subsequent Pregnancy," British Med. Jour., vol. 1, 1976, pp. 1303-4

  • L. Roth et al., "Increased Menstrual Symptoms Among Women Who Used Induced Abortion," Amer. Jour. OB/GYN, vol. 127, Feb. 15, 1977, p. 356

  • Rubin et al., "Fatal Ectopic Pregnancy After Attempted Induced Abortion," JAMA, vol. 244, no. 15, Oct. 10, 1980

  • J.A. Stallworthy et al., "Legal Abortion: A Critical Assessment of its Risks," The Lancet, Dec. 4, 1971

  • L. Talbert, Univ. of NC, "DIC More Common Threat with Use of Saline Abortion," Family Practice News, vol. 5, no. 19, Oct. 1975

  • D. Trichopoulos et al., "Induced Abortion & Secondary Infertility," British Jour. OB/GYN, vol. 83, Aug. 1976, pp. 645-650

  • U.S. Dept. H.H.S., Morbidity & Mortality Weekly Report, vol. 33, no. 15, April 20, 1984

  • White et al., "D.I.C Following Three Mid-Trimester Abortions," Anesthesiology, vol. 58, 1983, pp. 99-100

  • Wright et al., "Secondary Trimester Abortion after Vaginal Termination of Pregnancy," The Lancet, June 10, 1972

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
Torek, 31. avgust 2010, 14:43

In reply to by anonymous_stub (not verified)

Kako pa ljubezen izgleda? No... neki tacga.

(sam upam, da si zdej ne predstavljaš srčkov pa roza barve itd :D)

Ponedeljek, 30. avgust 2010, 12:22

In reply to by anonymous_stub (not verified)

No, vseeno je na mestu, da ravna odgovorno in se zaščiti, da do neželene nosečnosti ne bi prišlo.

Sreda, 14. oktober 2009, 11:02

Pozdravljeni!

Meni pa se ze nekaj casa zastavlja neko tezko vprasanje...

Nekaj me zelo moti in boli... Ko kaksna mamica na kaksnem forumu pise o splavu, ali naj ga naredi, ali pa da ga je ze naredila, je komentar moderatork/-jev zelo zadrzan, v smislu, da se naj sama odloci.
Razlog za to vidim v tem, da podpirajo žensko osrediščeno obporodno podporo.
Zacela sem dvomiti, da je to res najbolje za vse udelezene.
Zenska ni mogla sama zanositi - torej ima oce enako pravico do besede o tem, kaj se zgodi z otrokom.
Ceprav je otrok v njenem telesu, NI del njenega telesa, se vedno ga od mame loci njegova koza, ima svoj krvni obtok...
Splav ima zelo mocne dolgorocne posledice, na katere malokdo opozori žensko pred tem.

To so dejstva, ob njih pa mi rojijo pomisleki, kot so:
-kako lahko zdravnik, ki spremlja porod, trdi, da dela v dobro mojega otroka, ce je lahko ravnokar drugega otroka ubil
-kako lahko spodbujamo mamico, ki je ze rodila, da bo prestala vse stiske, ce bo le nasla pomoc in prave informacije, ce drugi mamici, ki je v prvem trimesecju nosecnosti, priznamo, da so njene stiske prevelike, da bi jih lahko premagala in zato lahko ubije svojega otroka?
-kako smo lahko tako hinavski, da ne priznamo, da je ne glede na to, da je nekaj mesecev mlajsi, zarodek otrok in ista oseba, ki se nekaj mesecev kasneje rodi? Zakaj je detomor zlocin, splav pa ne?

Prepricana sem v svetost vsakega zivljenja. Neizmerno sem hvalezna, da lahko zivim, da me je moja mama donosila in vzgojila. Zelim si podarjati zivljenje naprej in tudi drugim pomagati, da ga sprejmejo. Ce so nosecnice v tezki situaciji, je nasa dolznost, da jim pomagamo in tako omogocimo, da rodijo, tudi ce se kasneje odlocijo za posvojitev. Najvec, kar lahko damo svojim otrokom, je zivljenje. Vse ostalo ni tako zelo dokoncno, kot je smrt.

OTROK
(Janez Menart)

V blisku ljubezni neviden,
stopil je v vežo življenja,
naelektren od hotenja,
da se razraste v ženi
v kožo in kost in tkivo,
da bi kdaj v šolski klopi
sklanjal, nerazrešljivo
tisočkrat zapleteni
»jaz, mene, meni…«

Kakor titanček zariva
v sluznico miligrame
in drgeta skozi tkiva:
Mamica, misli name!

Mislim, saj mislim nate,
mislim ponoči, ko sanje
v dar mi neso stanovanje,
mislim pri trezni zavesti,
ko me vsakdanja bodočnost
v slehernem hipu priganja:

Liter črnega vina,
vejica rožmarina,
trikrat dnevno po dva kinina.

Mamica, kaj te ni sram!
Vendar, če tiraš me v smrt,
vedi: kot klop sem zažrt,
jaz se ne dam!

Kaj si želiš v svet nadlog,
dete neumno!Tu zunaj
čaka začaran te krog:
misli!in čuti!in dvomi!
ljubi!sovraži!računaj!
in trepetaj pred atomi!
Dete, dokler te še ni,
pametno, mirno umri!

Mamica, kaj tu stojiš
in kot v zasmeh ljubezni
gledaš ta zlato-stekleni napis:
SPECIALIST ZA ŽENSKE BOLEZNI

Mamica, ko me razžre
gumijasti vonj rokavice,
v gnoj brez sledu se utopim.

Mamica jaz se bojim
britvastega robu
hladne ponikljane žlice.
Kaj se ti ne?

Mamica, pojdi naprej!
Glej,
dvoje ročic že imam,
dvoje nožic že imam,
prstkov deset in še enkrat deset,
ritko in glavico tudi,
srčeca drobni trepet
kmalu te v sreči začudi,
potlej se odebelim,
laske dobim,
v gozdu že čakajo ptički
in v trgovini igračke,
čakajo račke in psički,
dude in prve hlačke,
pojdi, le pojdi od tod,
glej, saj gre noga sama,
glej, saj to težko pot
kmalu konča moj
ma-ma!

Sredi vsemirskih cest,
sredi nemirnih mest,
sredi želja in skrbi
čudež zori.

Skozi medenico,
kot skoz slavolok,
stopil bo v družbo veselih otrok
in dobrih in slabih
ljudi.

Sreda, 14. oktober 2009, 12:41

ko to berem se bojim, da lahko pride do podobnih stranskih učinkov, če ti ostranijo mrtev plod (izvedejo abrazijo), kot posledica sponatnega splava. je tukaj razlika?
tukaj ženska nima krivde.

Četrtek, 15. oktober 2009, 10:29

In reply to by andy (not verified)

S tehničnega stališča gre za enak postopek, torej so tudi tveganja podobna (je pa sigurno psihično za žensko čisto nekaj drugega, a ji odstranijo mrtvega otroka, ali pa ga "ubijejo").
Jaz sem ravno iz tega razloga prosila, da ne bi šla na abrazijo, če ni nujno in na srečo je šlo brez (ker je moje telo že samo sodelovalo).

Sreda, 14. oktober 2009, 22:32

@ Andy: jap, podobno.

Mene pa moti, da ob vsej travmi, ki jo ženska že itak verjetno doživlja ob splavu, dodajajo svoj karajoči in obsojajoči pogled še razne avtoritete, ki pa ji roko na srce, čisto nič niso pripravljene stati ob strani, če donosi. Silijo jo v posvojitev, ki razumljivo ni nobena rešitev, ampak v praksi zanjo mnogo hujša travma kot splav. Zapleti, ki lahko nastanejo med nosečnostjo in ob porodu so za žensko bistveno resnejši in pogostejši kot zapleti zaradi (medicinskega) splava.

Četrtek, 15. oktober 2009, 10:27

In reply to by zebra (not verified)

Nikakor se ne strinjam, da je nosečnost in porod večja travma od splava. Mogoče se tako samo zdi, pač opraviš splav in je vsega konec ... samo posledice pridejo kasneje.
Ne more biti večje travme od tega, da si ti kriv za smrt lastnega otroka.

Sobota, 12. junij 2010, 2:06

In reply to by maja (not verified)

Maja enostavno je govoriti dokler ne doživiš kakšnega posilstva, neželene nosečnosti,...kaj je bolj boleče splav ali dati otroka v posvojitev lahko pove samo mamica, ki je doživela to bolečino.

Nočem vedeti, kako je ženskam, ki doživijo to bolečo izkušnjo! Bodite močne!!!

Četrtek, 15. oktober 2009, 22:35

Iz prakse lahko povem, da ženske o svojih splavih govorijo z lahkoto in praviloma brez solzice. Po 10 letih so samo še bežen spomin. Povsem drugače je govoriti z žensko, ki je morala oddati svojega otroka. O tem večinoma molčijo, ko pa spregovorijo o tem, je tudi po 50 letih veliko solz in huda bolečina. Bolečina s časom od splava drastično pada, bolečina od posvojitve pa je vsako leto bolj neznosna.

Ponedeljek, 19. oktober 2009, 22:27

In reply to by zebra (not verified)

Tu je problem v tem, da ženske zarodka ne jemljejo kot otroka, ker so rpepričane ali pa so jih prepričali, da to še ni človek. In jim je laćžje narediti splav (ker nimajo v rokah ničesar otipljivega), kot oddati že rojenega otroka, za katerega so imele pa jasen dokaz o njegovem obstoju. Če ne vidiš, manj boli.
Če bi pa na plod gledale kot na človeško bitje, pa mislim da ni večje travme kot biti odgovoren za smrt lastnega otroka.

Petek, 16. oktober 2009, 13:23

zame bila oddaja otroka v posvojitev ista ali še večja travma kot izguba otroka s splavom.
otroka nikoli ne bi dala v posvojitev. to sploh ni lahki korak.

Ponedeljek, 19. oktober 2009, 22:27

In reply to by andy (not verified)

Nekaj je izgubiti otroka, drugo je pa da si sam kriv za njegovo smrt. To je velika razlika.

Ponedeljek, 26. oktober 2009, 13:08

meni pa sploh niso ponudili možnosti, da lahko čakam, da se plod sam splavi. itak, da nisem imela izkušenj. samo dobila sem napotnico za čiščenje, ker zdravnica ni zaznala bitja srca, in me je že malo stisnilo, nisem se pa niti zavedala, da je to že konec.
tako, da sem vesela, da sem zanosila takoj,dva meseca po abraziji. lahko bi se zgodilo, da sploh ne bi več mogla.

Nedelja, 25. oktober 2009, 17:31

Sama sem bila vedno proti splavu iz kakršnegakoli razloga, potem pa sva si želela še enega otroka, sem zanosila, a je plod žal odmrl v 5/6-tem tednu in smo čakali na spontani splav. Sem bila popolnoma na tleh, ker ga ni bilo do 11-ega tedna in sem MORALA na čiščenje/splav. Iz operacijske sem jim 2x ušla,ker mi je bilo kljub vsemu nesprejemljivo, a reševali so mene. Ko je bil splav za mano, sem šele lahko prešla v fazo žalovanja. Torej, ko sem se prebudila (po splavu)sem se rešila ogromnega čustvenega bremena, lahko sem jokala,žalovala. Še vedno pa ne razumem žensk, ki hodijo na splave zgolj zato, ker je otrok nezaželjen, a je popolnoma zdravo bitje, ki je v njej, se razvija, raste. Vsaki ženski bi preden se odloči narediti splav dala za pogledat film o splavu; vse - od inštrumentov, do izsledkov kako se plod "odmika" preden ga le ti "postrgajo" iz maternice... To sem namreč videla sama ko sem bila stara cca 8 let.

Nedelja, 10. januar 2010, 16:18

Povedal bi, da se mi zdijo te navedbe malenkost pretirane oziroma predstavljene kot dejstva. Bolje bi bilo, če bi pisalo, da "statistika kaže," ali "obstaja povezava" ipd. Če bi dodali to opombo, bi bil članek boljši.

Se pa strinjam z oceno, da ima splav veliko posledic in da so vse negativne. V konkretnem primeru se je zagotovo zelo težko odločati, na načelni ravni pa je nedvoumno, da moramo varovati življenje še nerojenega otroka.

Nedelja, 7. marec 2010, 5:04

lp dekleta če je le mogoče ne naredite splava, ker vam bo žal celo življenje tako kot meni ker si nikoli ne boste odpustile da ste uničile bitje , ki bi rastlo v vam in bi potem postalo del vašega življenja. DOBRO RAZMISLITE PREDEN SE ODLOČITE ZA TO

Četrtek, 22. april 2010, 23:44

A ni zanimivo?
Pravite, da tiste, ki oddajo otroka v posvojitev bolj žalujejo, kot tiste, ki naredijo splav.
Ko ženska vidi svojega otroka, se vanj \"zaljubi\". Popolnoma razumljivo je, da ji je potem zelo težko, če ga mora oddati.
Ko ženska naredi splav, ne vidi svojega otroka. Zato ji je lažje. Pa vendar gre za enakega otroka, otroka v katerega bi se zaljubila že med nosečnostjo in potem ob rojstvu.
Sedaj pa si predstavljajte, da ženska rodi dojenčka in ji ga zdravniki pred očmi ubijejo. To se dogaja ob splavu, le da ženska tega ne vidi.
A ni zanimivo?
Osebno občudujem ženske, ki so otroka donosile in oddale v posvojitev, kar pa ne morem reči za tiste, ki izberejo navidezno lažjo pot. Pa ne me narobe razumeti, da jih kakorkoli obtožujem. Vem ali pa vsaj upam, da se nobena ženska ne odloči z lahkim srcem za splav. Povečini pa so prepričane, da je to edina pot. Noseča ženska, še posebej če nosečnosti ni načrtovala, je zelo krhka. Včasih tudi ne vidi izhoda iz situacije. Treba bi jim bilo pomagat tako, da bi jim vlili poguma, moči in volje, da obdržijo svojega otroka, ker je samo njihov. Če ne bo ženska poskrbela zanj, ki je njegova edina mama, kdo bo? Zdravniku je čisto vseeno. On bo svoje mesarsko delo opravil brez pomislekov. Če se ne ozira na najbolj krhko življenje - življenje nerojenega otroka, ne na (duševno) zdravje noseče ženske, ali je to sploh kakšen zdravnik?

Petek, 11. junij 2010, 21:31

Moj oče je enkrat pregovoril eno najstnico, da ni naredila splava. Starši so jo silili v to, bili so že v bolnici, potem pa se je vmešal moj oče. In čez nekaj let je po pošti prispela lesena zibelka na katero je ta mati zapisala ganljive besede zahvale, da ji je pomagal rešiti življenje sina.
Mogoče se nam kdaj zdi, da se nimamo pravice vmešavati v tuja življenja. Ampak ko gre za življenje, mislim da moramo po vesti storiti vse, kar lahko da življenje rešimo.

Sobota, 12. junij 2010, 21:15

In ne morete rojenega otroka primerjati s skupkom celic v trebuhu. Lepo vas prosim... Če je že tako potem ne razumem zakaj je splav dovoljen samo do desetega tedna. Konec koncev je to po vašem mnenju otrok ne glede na to ali je star en teden ali devet mesecev. In če se že gre za umor je vseeno kdaj zarodek umorimo. Tako da sem za to da se splav lahko opravi tudi proti koncu nosečnosti.

Petek, 11. junij 2010, 23:29

Prebrala sem članek in poste in sem zgrožena!

Kako lahko sodite o odločitvah ostalih?
Se sploh zavedate, da tudi žene, ki se odločijo za splav zaradi takšnih ali drugačnih razlogov to berejo in da njihova bolečina z vašimi nesramnimi posti le še narašča?

Namesto, da bi tem ženskam poskusile pomagati jim očitate?

V članku jasno piše tudi o psihičnih posledicah splava, a vi meni nič tebi nič tako...

Splav je v RS pravica ženske.

Na tem mestu pa vas sprašujem po vašem mnenju:
ali je posiljena ženska dolžna donositi in roditi otroka, ki jo 9 mesecev spominja na to dejanje?
je ženska dolžna roditi otoka, za katerega ve, da bo je telesno ali psihično omejen?
ali je bolje, da ženska, ki v času zanositve živi tvegano življenje polno alkohola in drugih substanc, mogoče predpisanih zdravil, rodi?

Prosim Vas vse tukaj, da se preden da enostransko obtožujete ženske, ki se odločijo za splav, pogledate malce širše.

In če ste res tako dobre, kot se želite kazati v teh postih, razmislite tudi na tiste ženske, ki so splav preživele. In preden komentirate, pomislite kako bo njim to brati.

Podpiram očeta \"Anonimneža\" in vse take, ki se oglasijo pred usodnim dejanjem. Preziram pa Vas, ki po forumih besedičite brez, da bi pomislili na posledice.

Če ste tako grozno proti splavu poskusite pomagati mladim puncam, ki se odločijo za splav.
Ponudite jim pomoč. Ponudite jim predvsem čustveno oporo, ponudite jim ekonomsko stabilnost. Jim lahko zagotovite, da bo lahko vsak dan nahranila otroka? Če mislite, da lahko prosim pomagajte jim.

In takoj ko boste to storili komentirajte.

LP

Sobota, 12. junij 2010, 15:56

In reply to by liza (not verified)

Prvo: ne moreš enačiti posilstva in ostalih nosečnosti.
Drugič: gledaš le na \"pravice\" matere, ne pa otroka.

A je otrok kriv, da je mati zanosila?
A je otrok kriv, da je neželjen?
A je otrok kriv, da morda ne bo zdrav?
A otrok res ne bo srečen, če ne bo v vseh pogledih idealen?
A misliš, da se res vse napovedi, da z otrokom nekaj ne bo ok, uresničijo?
A naj starši, potem ko otrok pri parih letih zboli ali postane invalid, otroka kar umorijo, ker je pač omejen?
A je res treba pomilovati ženske, ki se med nosečnosti predajajo alkoholu in drogam ter zato nastradajo nič krivi otroci?

Ja kje je pa odgovornost ženske najprej do svojega telesa, potem pa do življenja še nberojenega otroka? A otrok ni človek, da bi si zaslužil živeti?

A je ženska ali punca, ki tako ali drugače ni sposobna preživljati otroka, zrela za spolne odnose, če se ni pripravljena niti zaščititi?

Liza bom zaključila v tvojem stilu:
in takoj ko boš to odgovorila, potem pa komentiraj.

P.S. Obstaja tudi možnost, da da otroka v posvojitev (če ga sama res ne more nahraniti in tega očitno takrat, ko se je predajala spolnim užitkom ni vedela). Ampak večini je lažje otroka umoriti, kot pa ga dati drugemu paru, ki otroka sam ne more imeti. Tega ne bom nikoli razumela.

Sobota, 12. junij 2010, 19:25

Čudno da komentarja zgoraj niste zbisali. Ko pa napišem da je bil splav zame olajšanje in nič od tistega kar zgoraj opisujete pa je komentar po nekem čudnem naključju izbrisan. Seveda, ker pričakujete da bo vsaka ženska ki splavi trpela. Pa ni tako in želim da punce to vedo.

Sobota, 12. junij 2010, 23:19

saj ne veš kaj govoriš...

Nedelja, 13. junij 2010, 11:15

Otroku bije srce od 5 tedna naprej. Je torej le skupak celic? Sram naj bo vse tiste, ki zagovarjate umore nerojenih otrok!!!!!! Če ste tok glupe, da ne uporabljate kondoma, pol ne krivite ubogega otroka za svoje neumnosti. Očitno potem niste zrele za spolne odnose. Vaše pravice? Kaj pa otrok? Samo zato, ker se ne more braniti, ker ne more govoriti, nima pravic? Pa a ste padle na glavo? Pa kaj, če je z zakonom dovoljeno? A nimate vesti?! Upam, da vse tiste, ki to z mirno vestjo počnete tudi veste, da ste se s tem same izobčile iz cerkve. Da vam ni dovoljeno iti k obhajilu. Ker ste morilke.

Nedelja, 13. junij 2010, 11:19

Ja, je res. Splav je smrtni greh.

Nedelja, 13. junij 2010, 22:00

Če je torej otrok rojen ob 22.03 takrat dobi pravice. Ob 22.01 jih pa še nima? Kakšna bebava logika je pa to?

Ponedeljek, 23. avgust 2010, 1:15

Zdi se mi precej velika razlika,če je mati verna ali ne.ker za take,ki niso verne,ne razumejo svetosti življenja,kot ga razumemo me, in take, ki niso verne, ne vedo oz. ne verjamejo,da duša nastane ob spočetju in za nas tistih nekaj celic pomeni začetek novega bitja.
in zase vem,da bi veliko lažje sprejela nezaželjenega otroka ali otroka,ki bo omejen s prepričanjem,da Bog že ve kaj dela in da mi bo stal ob strani.

Ponedeljek, 23. avgust 2010, 11:20

Je res, ampak globoko v sebi vsi, ki iščejo resnico, to čutijo in vedo. Vsak je narejen po Božji podobi in v sebi nosi Njegov pečat. Kdor živi po vesti, se mu Bog razodene in mu je marsikaj jasno, pa če je veren ali ne. Kdaj vesti ne slišiš več? Ko si jo s svojimi slabimi dejanji sam utišal. Ni res? Rodili smo se čisti. V harmoniji z Bogom.

Ponedeljek, 23. avgust 2010, 17:46

Ironično - ponavadi kristjanom očitajo, da smo zaostali v znanosti, a kar se tiče splava, pa vsaka druga ženska drugače dojema, kdaj se začne življenje. Meja trajanja nosečnosti za opravljanje splava pa je v vsaki državi različna. V Veliki britaniji so splavi dovoljeni do 21. tedna. Znanstveno je dokazano (o tem se strinjajo vsi embriologi in ginekologi), da se novo življenje začne s spočetjem in ne pozneje. Ne z ugnezditvijo, ne z rojstvom ipd. Novo življenje predstavnika človeške vrste. Kar pa se tiče tega, da je splav itak legalen. Nemalo časa nazaj je bilo tudi suženjstvo legalno. Večini se to ni zdelo nič takega, da nekdo nima enakih pravic, samo na podlagi njegove rase. Sužnji niso bili v celoti smatrani za ljudi. Tako kot danes niso nerojeni otroci.
PS.: V Ameriki je do nedavnega veljalo, da če se ženska odloči za splav (v poznejši nosečnosti, kjer otroka umorijo v maternici in mora potem ženska roditi mrtvega otroka) in se otrok rodi živ, so ga morali zadušiti, zadaviti, pustiti samega ali odvreči v smeti (dobesedno). Torej tudi po rojstvu ni imel nikakršnih pravic. K sreči pa se premika v to smer, da ljudje spoznavajo (tudi z napredkom medicine in znanosti), da je življenje otroka vredno da se ga reši, vsaj po neuspelem splavu, kar so v Ameriki nedavno tudi uzakonili. Predlagam da na youtube vtipkate Gianna Jessen.

Ponedeljek, 23. avgust 2010, 19:01

Jaz sem zvedela od ene babice, ki je delala v Lj porodnišnici, da tudi pri nas delajo splave še zelo pozno, tako pozno, da bi ti otroci lahko že preživeli. Povedala je, da jih tiste, ki preživijo dajo v drugo sobo in potem počakajo, da ta otrok sam od sebe, od podhladitve, izstradanosti, karkoli pač že, umre. Rekla je, kako je bilo grozno, ko je poslušala takšne otroke, ki so še celo noč jokali preden so umrli.
Lahko še kdo trdi, da splav ni umor?

Na hribu 11
Ponedeljek, 23. avgust 2010, 20:27

Vsem,ki se odločate za ali proti splavu, bi bilo dobro, da bi si ogledale film Nemi krik.Vsekakor pa se strinjam z zelo jasnim dejstvom: ODGOVOREN si za svoja dejanja in če ne zmoreš tudi v ljubezensko-spolni odnos vstopati z odgovornostjo, je bolje, da ostaneš sam.Morda se sliši kruto, vendar jasno zagovarjam,da je otrok univerzalna osebnost (in ne le skupek celc) TAKOJ ob spočetju, da ima dušo in podobo Boga Stvarnika. Lp vsem mamicam, ki podobno razmišljajo.

Torek, 24. avgust 2010, 23:28

kar se mene tiče, je en bistvenih pokazateljev stanja v naši družbi že to, da te marsikateri ginekolog po prvem obisku v nosečnosti vpraša: Boste obdržali? s tem je pač jasno, da je splav tretiran približno tako kot kupivanje lekadolov v lekarni.

Torek, 24. avgust 2010, 23:35

Meni nedojemljivo je tudi to, da se ženske, ki ne morejo zanosit in potem zanosijo s pomočjo umetne oploditve, odločijo za \"redukcijo zarodkov\", če se prime več kot eden. Kot da je otrok predmet, ki se ga \"kupi\", če ga slučajno prideta v paketu dva, se pa enemu odrečeš, ker si pač želiš samo enega. Grozno.

Sreda, 25. avgust 2010, 14:49

Splav je direkt absurden. Ženska ima pravico do splava? Pravico? Kaj pa pravica otroka? G. Jessen, ki je splav preživela je rekla ravno to: Kje je bila pa moja pravica?
Sploh ne razumem več naše družbe. Pravice. A se sploh še poslušamo, kaj govorimo?

Sreda, 25. avgust 2010, 14:51

V ZDA imajo splav v nekaterih državah dovoljen do devetega meseca. Pri nas do 22. tedna.
Sej človeku kar slabo rata...

Sobota, 28. avgust 2010, 14:44

je možno narediti splav po 13 tednu,pa ne me sprasevati zakaj.

Sobota, 28. avgust 2010, 23:55

Je boljše biti morilka kot malo potrpeti in nato dati otroka drugim? Če otroka umoriš, nimaš nikoli več mirne vesti, vedno je neko breme, ki te vleče dol - tako pravijo mnogi, ki so naredili (mame) ali nagovorili druge (očetje), da naredijo splav. Torej bo nekaj na tem, ne? Zakaj je boljše izbrati življenje kot splav? Preberi si Zadela me je strela.

Sobota, 28. avgust 2010, 15:33

\"V ZDA imajo splav v nekaterih državah dovoljen do devetega meseca. Pri nas do
22. tedna.\"

Znaš brati?

Sicer pa za takšna vprašanja obstajajo tudi ginekologi.

Če si pametna, splava ne boš naredila - škodovala boš sebi in ubila otroka. Boš lahko potem s tem živela?

\"Ženska postane mati s spočetjem!
Občutki po splavu so popolnoma enaki, kakor, da bi vzela življenje svojemu otroku v prvih letih po rojstvu.
To spremlja žensko do konca življenja in je vsak dan hujše!
Posebno, ko nastopi čas, da postane babica\" (splav.info)

\"Ustrašla sem se in bila sem zmedena saj sem mislila da me ima rad kot jaz njega.Od tega je že 2 leti in 5 mesecev in ni dneva ko se nebi spomnila na svojega otročička. Vsaki dan, vsaki večer.Težko je.\" (splav.info)

Preberi si o Gianni Jessen. Otrok NI tvoje telo. Si ti telo tvoje mame? Kaj pa si? Njena roka, njena ledvica, njena zadnja plat? Vedno si bila svoj človek. Prav tako je tudi tvoj otrok. Pusti mu živeti. Rešitev se bo našla. Vliko parov si želi dojenčka.

Sobota, 28. avgust 2010, 23:03

[b]Občutki po splavu so popolnoma enaki, kakor, da bi vzela življenje
svojemu otroku v prvih letih po rojstvu.[/b]

ma dejte no spet posploševat. nabijanje slabe vesti. sicer nisem za splav, pa vendar raje vidim, da ženska slavi v prvih tednih, kot pa otroka umori po rojstvu oz. ga matretira vse življenje, da si otrok želi, da se ne bi rodil.

poleg tega,le zakaj bi se morala zajebavati 9 mesecv z nosečnostojo za druge ljudi?! hvala lepa.

Nedelja, 29. avgust 2010, 0:06

Ok, super duper, da v članku piše vse, kar se lahko pripeti mami, ki splavi, morilki. Kaj pa umorjeni? Tega so živega raztrgali na kose, ga boleče umorili. Posledice splava na mami? TO še ni nič v primerjavi s tem, kaj je ona naredila svojemu otroku.

Nedelja, 29. avgust 2010, 20:26

sem prebrala Zadela me je strela.
jasno mi je kaj splav pomeni, pa vendar vem, da bi otroka obdržala zase, ne bi ga dala v posvojitev. in bi vsak dan razmišljala, da tam nekje na svetu živi moj otrok, ki lahko, da mu je ok, lahko pa ga kdo zlorablja,...in ko bi me poiskal (večino zanima kdo je njihova biološka mama), bi mi očital, da sem ga oddala.

če pogledamo iz psihološkega (in logičnega) vidika, je \"umor\" zarodka starega npr. 6 tednov, ki ga sploh ne vidiš, čisto nekaj drugega, kot ubiti otroka, ki ga vidiš, ki se je že rodil. ta stavek je mene zmotil.

Nedelja, 29. avgust 2010, 21:19

Samo občutek za mamo je drugi. Sicer gre za isto stvar.

Ponedeljek, 30. avgust 2010, 10:21

In reply to by anonymous_stub (not verified)

Jaz sem bila dvakrat noseča in dvakrat rodila. V vsaki nosečnosti sem se zredila za 4 kg. In po vsakem porodu sem imela 2 kg manj kot pred zanositvijo. Tako je nosečnost dobro vplivala na mojo postavo :D

re:
Ponedeljek, 30. avgust 2010, 12:34

[quote=Anonimnež]če pogledamo iz psihološkega (in logičnega) vidika, je "umor" zarodka starega npr. 6 tednov, ki ga sploh ne vidiš, čisto nekaj drugega, kot ubiti otroka, ki ga vidiš, ki se je že rodil. ta stavek je mene zmotil.[/quote]

a seveda.
tako kot je bil nekoč umor črnca psihološko nekaj drugega kot umor belca ...

re: re:
Ponedeljek, 30. avgust 2010, 13:26

[quote=Neža][quote=Anonimnež]če pogledamo iz psihološkega (in logičnega) vidika, je "umor" zarodka starega npr. 6 tednov, ki ga sploh ne vidiš, čisto nekaj drugega, kot ubiti otroka, ki ga vidiš, ki se je že rodil. ta stavek je mene zmotil.[/quote]

a seveda.
tako kot je bil nekoč umor črnca psihološko nekaj drugega kot umor belca ...[/quote]

mogoče bi se npr. v Ameriki strinjali s to primerjavo, ker še sedaj živijo sovrašstvo do črncev. mi tekega odnosa do črncev nimamo privzgojenega.

lahko pa rečemo, da je lažje pojesti pečeni zrezek na krožniku, kot z lastnimi rokami ubiti prašiča.
govorim o tem da posredni umor lahko občutiš drugače kot neposrednega.
pa ste kdaj pomislile kaj bi svetovale svoji npr. 14 letni hčerki, ki jo je nekdo posilil? bi jo prisilile, da rodi otroka? jaz bi jo ziher peljala na aboritivno tableto takoj po dogodku. v tem primeru niti ne veš ali si dejansko povzročil splav ali ne, ker (še) ne bi vedeli ali je zanosila ali ne.

to so velike dileme, ki jih ne moremo posploševati.

Ponedeljek, 30. avgust 2010, 17:17

Mah dajte s temi posilstvi. Mi gre prav na živce. Koliko jih pa je takih? Veste katere ženske se v večini odločajo za splav (sem brala strokovno mnenje ginekologa)? Ženske med 30 in 40, ki že imajo enega, dva otroka in ne bi še enega, ki imajo urejen socialni status. In ne uboge najstnice, ki so zaradi prezgodnje spolnosti, neprevidne spolnosti ali posilstva zanosile. To so dejstva.
Res, ne sanjat!

re:
Ponedeljek, 30. avgust 2010, 17:22

[quote=Anonimnež]A tako kot verniki slepo sledite navodilom s prižnice? Zanimivo, kdo koga primerja z ovco :P[/quote]

Ne gre za navodila iz prižnice. Gre za 10 Božjih zapovedi. [b]Ne ubijaj[/b]. Bog ustvari ljudi, Bog noče, da ubijamo nedolžne otroke. Kaj govori duhovnik je druga stvar. Tudi če ni duhovnika, ni Božjih zapovedi, nam vedno ostane vest (če le ni preveč zapacana in jo sploh še lahko slišiš).

re:
Ponedeljek, 30. avgust 2010, 17:28

[quote=Anonimnež]A, dej, prosim. Kakšno podobo pa je imel bog v mislih, ko se ustvaril Hitlerja? Pa pedofile? Pa sociopate, pa sadiste? Lepo te prosim! Če živimo po božji podobi, je bog neko sprevrženo bitje. Ker ta svet je sprevržen. Poglej okoli sebe.[/quote]

Božjega načrta ne razumemo, niti ni mišljeno da ga. On je Bog, mi smo omejena bitja. Saj še časa ne dojemamo! Si predstavljaš, razumeš pojem večnost? Neskončno? Ne. Vse, kar je na nas je, da zaupamo tistemu, ki ve - Bogu. In ne žali Ga.

\"God in God and I am not,
I can only see a part,
of the picture he\'s making.
God is God and I am man,
so I\'ll never understand it all,
for only God is God.\" (Steven Curtis Chapman, glasbenik)

Ponedeljek, 30. avgust 2010, 20:12

On nam je enak v vsem, razen v grehu.

On nam je dal svobodo voljo. Lahko udariš otroka, lahko ga ne. Lahko ga psihiraš, lahko ga ne. Lahko vzgojiš Hitlerja ali pa Wojtilo.

Lahko ubijaš ali pa ne. Lahko se norčuješ ali pa spoštuješ. Lahko dovoliš Njemu, da deluje po tebi, ali pa tistemu ta drugemu :evil:

re:
Torek, 31. avgust 2010, 15:23

[quote=Anonimnež]saj ga ne. samo pravim, da ne moremo živeti po božji podobi. ker je svet preveč sprevržen, da bi bil narejen po podobi nekoga, ki misli dobro. in bog, vsaj kolikor vem, misli dobro.
to se pravi, da vsa zgoraj omenjena druščina ima nek smisel, samo mi ga ne razumemo? prosim povej to svojcem umrlih v taboriščih, pa zlorabljenim otrokom.[/quote]

Tudi jaz sem dala v življenju skozi svoj kos trpljenja, pa vseeno ne izgubljam vere in zaupanja. Itak, da se zamaje, itak da se milijonskrat vprašaš ZAKAJ?!, ampak takrat se vera šele začne. Dokler vse laufa, ni težko verjeti. Vera niso le čustva, ko si ves zen in se počutiš blaženo. V era je predvsem takrat, ko nič ne čutiš, ko vztrajaš kljub bolečini.
Preberi si Zadela me je strela. Potem ti bo več jasno.

Kako biti sočuten in odločen starš uporniškemu najstniku?

22. do 24. november 2019

Stella Maris,
Strunjan

Čudovita princesa (9 do 12 let)

22. november 2019 ob 17.30

Maribor, Kobarid,
Ljubljana