Pismo hčeri

Uredništvo iskreni.net
Četrtek, 19. marec 2009, 6:09
Image

Najdražja hči,
želim si, da bi me lahko slišala. Toliko bi ti rada povedala. Če bi vedela za tvojo stisko, ko si zvedela, da si noseča, ne bi nikoli tako sramotila tvoje sestrične, ki »se je morala poročiti«.
 

Nikoli ti ne bi vcepila prepričanja, da bo celotna naša rodbina ponižana, če bi se kaj takega zgodilo v naši družini. Nisem si predstavljala, da bo ta strah privedel do veliko hujše katastrofe.

Če bi imela razsvetljenje in ljubezen, ki ju imam sedaj, bi gotovo z veseljem sprejela tvojega prekrasnega otroka. Namesto tega so te moje vrednote in tvoj strah pred mojim obsojanjem pripeljali do tega, da si edino rešitev videla v splavu. Kako strašen je moral biti obisk ginekološke klinike, kjer ti je neznanec opravil splav. In potem prebujanje sredi noči ob otroškem joku, ki ti je odmeval v glavi.

Ko bi le lahko zavrtela čas nazaj in te resnično sprejela. Kako bi bilo lahko tvoje življenje drugačno? Malo dete bi bila sedaj 27-letna ženska, morda že sama mama tvojim vnukom. Tvoj 24-letni sin bi imel sestro. Poznala bi radosti in bridkosti vzgajanja hčerke, pomagala bi ji organizirati njeno lastno poroko, po porodu bi skrbela zanjo, da bi se lahko v polnosti posvetila svojemu dojenčku.

To so radosti, ki sem jih doživela ob tebi in ki jih ti ne boš poznala. Morda bi imela možnost za več otrok, če tvoja maternica ne bi bila poškodovana. Morda ne bi na skrivaj jokala v bolečini, da si zagrešila takšno nasilno dejanje zoper življenje, in za izgubo, ki si jo doživela. Če bi prej vedela za grozoto splava, morda ne bi ohranila le tega življenja, pač pa bi hčer sprejela z odprtimi rokami.

Molim zato, da bi svojo žalost zaradi izgube preusmerila v ljubezen do tistih, ki se odločajo med življenjem in smrtjo. Da bi z njimi delila svojo strast do življenja, svoje spoznanje o tem, kaj splav pravzaprav je, svojo izkušnjo izgube in grozovite bolečine. Vedno nekdo potrebuje tvojo ljubezen, samo najti ga moraš.

Tvoja ljubeča mama

 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
Sobota, 4. april 2009, 23:37

Po toči zvoniti je prepozno. Koliko mater dejansko delat očno to: vzbuja krivdo, potem pa so šokirane in objokujejo, ko je prepozno.

Sobota, 4. april 2009, 23:37

Tale mati se meni ne zdi preveč ljubeča - v enem zamahu je obtožila hčerko, da je "zagrešila takšno nasilno dejanje zoper življenje" in naredila "grozoto splava".

Sobota, 4. april 2009, 23:36

In reply to by zebra (not verified)

@zebra, ni nujno, da mama ni ljubeča. Splav ni "grozna stvar" zato ker mama tako pravi, ampak zato ker dejansko je. Tako da je lahko tudi izraz
sočutja.

Mislm,... odvisno od njiju obeh; kakšni sta in kako si kaj razlagata.

Sobota, 4. april 2009, 23:35

In reply to by Jerneja (not verified)

Kljub temu se mi zdi, da take besede ne sodijo v neko ljubeče pismo. Sploh če se hčerka že sama močno žre zaradi "grozodejstva", ki ga je "zagrešila". Če hočeš nekoga objeti, mu zraven ne vtiraš soli v rano.

Anonymous
Torek, 20. april 2010, 9:49

hvala za iskrenost.. hvala da si delila svojo napako z nami... saj ne da bi se iz nje kaj naučile, me - mame, si pa mogoče kateri odprla oči, da bo sprejela vnuka tudi ob \"nepravem času\", da bomo kdaj znale svojim otrokom reči: sprejmi svojo odločitev, jaz pa bom te podprla, da bomo v življenu malo manj obsojale, ker to pač počnemo... ker preveč ljubimo svoje hčere in si ne želimo, da bi kdaj življenje njih kaznovalo ali udarilo, kot je udarilo nas..... mogoče si rešila eno majhno pikico.... mogoče dve.
vem da ljubiš in da si ljubeča in da bolečina mogoče tebe razjeda bolj kot njo

pozdrav

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor