Obsojen zdravnik, ki je namesto splavov opravljal detomore

V ZDA je bil v ponedeljek zaradi trikratnega detomora obsojen 72-letni zdravnik Kermit Gosnell. Na svoji zasebni kliniki je opravljal splave v poznih nosečnostih.

V Philadelphii v ZDA je porota za krivega spoznala zdravnika Kermita Gosnella, ki je izvajal splave v poznih nosečnostih. Krivda mu je bila dokazana za tri detomore, ko je »splave« opravil tako, da je otrokom po medicinsko sproženem porodu z medicinskimi škarjami preščipnil hrbtenico.

Umori, uboj, splavi …

72-letni Gosnell je bil obtožen več sto kriminalnih dejanj, obsojen pa umora treh otrok, ki so se rodili s pomočjo medicinsko sproženega poroda. Gosnell jim je po porodu v hrbtenico zaril operacijske škarje. Porota ga je oprostila umora četrtega otroka, ki je po porodu celo zajokal, a mu je Gosnell hitro prerezal vrat. Po pričevanju njegovih zaposlenih pa je bilo sicer takšnih primerov “na stotine”.

Gosnell je obsojen umora treh otrok in nenaklepnega uboja ženske, ki ji je za izvedbo splava v visoki nosečnosti odmeril preveliko količino uspaval.

Poleg tega je obsojen nenaklepnega uboja ženske, ki ji je za izvedbo splava v visoki nosečnosti odmeril preveliko količino uspaval, opravljanja splavov po zakonsko dovoljeni meji ter prikrivanja dokazov.

Gosnell je v treh desetletjih prakse opravil na tisoče splavov. S svojo dejavnostjo je zaslužil okoli 1,8 milijona ameriških dolarjev, so sporočile oblasti.

Njegov nekdanji uslužbenec je na sojenju pričal, da je zdravnik rutinsko opravljal splave ženskam, ki so bile noseče več kot 24 tednov. To je v zvezni državi Pennsylvania tudi zakonsko določena starost, po kateri splav ni več dovoljen.

Mučni sodni proces

Celotni sodni proces proti Gosnellu je trajal dva meseca. Pričanja njegovih zaposlenih in prikazovanje dokazov so bila mučna: porota in javnost sta izvedeli, kako je zdravnik ženskam sprožal porode in nato moril še žive in jokajoče otroke.

Tako so na sodišču izvedeli za usodo otroka, ki so ga na svet spravili pri 30 tednih nosečnosti. Gosnell naj bi celo komentiral, da je otrok dovolj velik, da gre sam na avtobus. Drugi otrok se je za življenje boril dolgih 20 minut, a ga je Gosnell vztrajno zabadal s škarjami in mu skušal pretrgati hrbtenjačo, kar mu je na koncu tudi uspelo. Tretji otrok je bil rojen na stranišču in se je premikal, a mu je zaposleni pretrgal hrbtenjačo.

Gosnellov odvetnik je tožilce obtožil rasizma, češ da napadajo njegovo temnopolto stranko zaradi barve kože.

Gosnellov odvetnik je tožilce obtožil rasizma, češ da napadajo njegovo temnopolto stranko zaradi barve kože. Vztrajal je tudi, da je šlo v primerih obtožb za fetuse, ki se niso rodili živi. Zdravnik naj bi pred rojstvom dojenčkom v srce vbrizgal strup Digoxin. Pri premikanju in zvokih, ki so jih po rojstvu ustvarjali, naj bi šlo le za krče, ki pa ne dokazujejo, da je šlo za živo rojene otroke. A preiskovalci niso na njegovi kliniki našli niti sledi omenjene snovi.

Ob prebiranju obsodbe je Kermit Gosnell ostal popolnoma miren. Tožilci so zanj zahtevali smrtno kazen, vendar se je njegov odvetnik pogodil za dvakratno dosmrtno ječo brez možnosti pogojnega izpusta.

“Hiša groze”

Tožilci so Gosnellovo kliniko, ki se je nahajala v revnem predelu zahodne Philadelphije, poimenovali “hiša groze“. Preiskovalci so tam odkrili vrečke in steklenice s telesnimi deli 47-ih nerojenih in rojenih otrok.

Tožilci so bili mnenja, da so shranjeni telesni ostanki, med katerimi so bile tudi odsekane otroške roke in noge za Gosnella predstavljali neke vrsto trofejo, podobno kot si “spominke” od svojih žrtev pogosto shranijo serijski morilci.

Na kliniki so preiskovalci našli tudi ogromno nesteriliziranega in umazanega operativnega orodja, krvavega pohištva, v nekaterih prostorih, ki naj bi bili sterilno čisti, pa so našli celo mačke.

Zmrznjeni ostanki nerojenih otrok v enem od zamrzovalnikov Gosnellove klinike

Osamljen primer ali sistemski problem?

Primer je razkril, da ameriški sistem nima učinkovitega nadzora nad zasebnimi klinikami, ki so opravljajo splave. Zato mnogi zahtevajo, da za svojo malomarnost odgovarjajo tudi tisti, ki so bili pristojni za nadzor zasebnih klinik za splave. Prepričani so namreč, da do mnogih Gosnellovih zločinov ne bi prišlo, če bi odgovorni dobro opravljali svoje delo.

Namesto tega so uradniki ministrstva za zdravje menili, da Gosnell le preprodaja zdravila in narkotike. Ko so leta 2010 k njemu napotili inšpekcijo, pa jih je čakalo grozljivo presenečenje.

Čeprav se zagovorniki splava in številni mediji trudijo prikazati kliniko Kermita Gosnella kot osamljen primer zlorabe, zagovorniki pravice do življenja za vse otroke opozarjajo, da temu na žalost ni tako.

Zagovorniki splava in številni mediji se trudijo prikazati kliniko Kermita Gosnella kot osamljen primer zlorabe.

Dan po Gosnellovi obsodbi je v javnost tako prišel intervju s tremi zdravstvenimi delavkami iz klinike za splave iz druge ameriške zvezne države, v katerem prav tako pričajo o »splavih«, pri katerih je zdravnik moril živorojene otroke.

V precepu med etičnim in legalnim

Primer odpira tudi pomembna vprašanja o meji med etiko in legalnostjo na področju splava. Gosnell je bil za umore otrok namreč obsojen le zato, ker jih je umoril šele po tem, ko so bili že rojeni. Če bi to opravil le nekaj minut prej, ko so bili še v maternici, pravo nanj ne bi gledalo kot na morilca, temveč le kot na zdravnika, ki je opravil nelegalni splav v visoki nosečnosti.

Papir takšno diskrepanco morda prenese, toda ali jo prenese tudi naš etični čut? Kakšna je dejanska razlika med otrokom v maternici ali zunaj nje? Ali je etično sprejemljivo, da postavljamo mejo med fetusom in otrokom v maternici le na podlagi tega, ali ga želimo ali ne? …

Morda je prav Gosnellov primer priložnost, da se kot družba začnemo odkrito, brez predsodkov in brez obtožb, pogovarjati o teh vprašanjih.

Delno povzeto po: 24ur.com, lifesitenews.com