Moški – spregledane žrtve splava?

Mica Škoberne
Petek, 10. avgust 2012, 5:19
Image
moski zalost

Moški so povsem spregledane žrtve krize, ki jo ustvarja in za seboj pušča problem splava, trdi ameriški psiholog Gregory Hasek. In pri tem govori o moških, ki se jih običajno prezira ...

Ko ob vprašanju splava govorimo o moških kot o žrtvah, gotovo najprej pomislimo na tiste moške, ki lahko zaradi pomanjkanja vsakršnih pravnih pravic le nemočno trpijo, ko so njihovi otroci splavljeni. A psiholog Gregory Hasek razmišlja tudi o drugi skupini moških – o tisti manj všečni.

Moških, ki postanejo osorno hladni ob soočenju z novico, da je njihovo dekle ali žena noseča, ki jim posredno ali neposredno celo grozijo in jih silijo v splav ali jih pustijo pred vrati bolnice in zabičajo, naj se ne vračajo več – teh ni težko obsoditi ne zagovornikom ne nasprotnikom splava.  

A čeprav je njihovo obnašanje povsem nesprejemljivo, Hasek pravi, da s tem, ko jih odpravimo kot le še enega od »ničvrednih moških«, ne naredimo ničesar drugega kot to, da zgolj ostajamo pri problemu, s katerim smo soočeni. In ta problem je družba, »polna travm«. »V tej državi imamo med moškimi in ženskami veliko travm,« pravi Hasek in ima v mislih ZDA, a verjetno njegovih ugotovitev ni težko prenesti na večino drugih zahodnih držav.

Brez očeta, brez orodja

Med drugimi kazalci stopnje tihega trpljenja v ZDA – kot na primer naraščajoča stopnja zlorab in splavov – je tudi ta, da eden od treh otrok odrašča brez očeta, kar ima po Hasekovem mnenju neizmeren vpliv na moške. V Sloveniji naj bi po podatkih statističnega urada v letu 2011 samo z mamo živelo okrog 20 % otrok, torej eden od petih.  

»V svojem življenju niso imeli očeta, v njihovi škatli za orodje ni orodja,« razlaga Hasek. »Njihov oče jih ni naučil, kako biti moški. In to moramo imeti v mislih, ko smo soočeni z odločitvami za splave: če fant ni imel očeta v svojem življenju, moramo pogledati na empatičen način, da bi razumeli, zakaj je morda sprejel tako odločitev.«

Prepuščeni negativnim pogledom družbe

Ker so moški dobili le malo ali nič sporočil o tem, kako izpolniti svojo moško vlogo, so prepuščeni le vedno bolj negativnim družbenim pogledom na to, kako naj bi se odzivali moški. »Moški so se kar vdali v sprejemanje predpisanega pogleda na moške,« je prepričan Hasek. »Splošna kultura pa gleda na moške kot na tiste, ki pobegnejo.« Poleg  tega, »ne gledajo na moške na način, da bi se spraševali, kakšne možne rane so v ozadju neke odločitve.« Tako te rane in njihov vpliv pogosto ostajajo skrite celo pred moškimi samimi.

Ta moška disfunkcionalnost pa neizogibno rani ženske: celo besedna izhodišča retorike zagovornikov splava, kot na primer »svoboda« in »izbira«, po mnenja Haseka najverjetneje izvirajo iz že omenjene travme.

Med splavom se vse postavi na glavo

Moški, ki imajo razvit zdrav občutek o svoji vlogi zaščitnika in hranitelja drugih, doživljajo splav kot postavitev njihovega sveta na glavo – tako, kot to doživijo ženske.

Med splavom se moški ne more odzvati na način boja, obrambe, da bi zaščitil svojo žensko in otroka, izpostavlja Hasek. »Temu moškemu se med sedenjem v čakalnici nekaj zgodi. Ne more delovati po načelu tega obrambnega odziva, da bi vstopil skoti vrata, odrinil zdravnike in rekel 'Ne!' V notranjosti tega moškega nekaj umre

»Tudi ženska ne more delovati na sebi lasten način bega. Leži in ne more s postelje. Vse v njej pravi: 'Želim si, da bi lahko bežala, ušla od tu in rešila svojega otroka.' V obeh teh dveh ljudeh je nekaj uničeno. Zato njihovi obrazi izgledajo drugače, ko izstopajo.«

Oblikovati empatijo

Rešitev, ki jo predlaga Hasek, se glasi: »Moškim lahko pomagamo, da bi lahko imeli več empatije do nerojenega s tem, da bi izoblikovali empatijo do njihove bolečine. Sicer bodo ti moški obtičali na ravni točno takšnih vedenj, zaradi katerih se družba nad njimi pritožuje. Ne samo, da bomo poglobili razkol zaradi nerazrešene bolečine med spoloma, ohranjali bomo težavo, ki nas je do te točke sploh pripeljala.«

Vir: Lifesitenews.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Kako biti sočuten in odločen starš uporniškemu najstniku?

22. do 24. november 2019

Stella Maris,
Strunjan

Čudovita princesa (9 do 12 let)

22. november 2019 ob 17.30

Maribor, Kobarid,
Ljubljana