Alana je ena od 30.000 do 60.000 otrok, ki so v ZDA vsako leto spočeti s pomočjo darovalcev semena. Čeprav je sama nekoč tudi že darovala svoje jajčne celice, je danes vnet nasprotnik takšnega ravnanja, ki ga imenuje »nasilno dejanje kupovanja in prodajanja otrok«. Danes je že mnogo otrok neznanih darovalcev odraslih in nekateri se podobno kot Alana, ki je zanje osnovala spletno stran, glasno izrekajo proti takšnemu načinu spočetja.
“Živim v različici njegovega telesa!”
Medtem ko zagovorniki širijo prepričanje, da je za tako spočete otroke vse skupaj preprosto – mož njihove matere je njihov pravi oče, biološki oče pa zgolj neznani moški, ki je za 75 dolarjev masturbiral v semenski banki in nato odšel – Alana priča nasprotno: »Odsotnosti biološkega starša nikakor ne moreš kar prezreti, saj vendar živiš v različici njegovega telesa in razmišljaš z različico njegovih možganov. In ne počutim se ločene samo od svojega očeta, ampak tudi od celotnega sorodstva po njegovi strani.«
Zgodbo Alane in drugih podobnih oseb je v svoj dokumentarni film Dan anonimnih očetov (Anonymous Father’s day) vpletla režiserka Jeniffer Lahl, ki opozarja: »Ukvarjamo se pretežno le z ljudmi, ki si želijo otroka, in s tem, kako jim ga priskrbeti. Morebitni bodoči starši in oblikovalci politike pa bi morali razmišljati tudi o širših posledicah reproduktivne tehnologije.«
Zapuščena od obeh očetov
Ena od posledic, ki jih nosi Alana, je občutek, da jo je njen biološki oče nekako zapustil, ob tem pa tudi krhek odnos z moškim, ki jo je vzgajal. Zanimivo je, da je ta moški, ki ga imenuje »prvi mož moje mame«, imel povsem drugačen odnos z Alanino posvojeno sestro. »Vzgoja moje sestre je imela zanj drugačen pomen in smisel, saj se je bolj čutil kot njen oče,« razlaga Stewartova. »Moja biološka sorodnost z mamo pa ga je stalno opominjala na to, kar nama ni bilo skupno.« Ko je zakon razpadel, se je oče boril samo za skrbništvo nad svojo posvojeno hčerko, ne pa za skrbništvo nad Alano.
Da je kriza identitete, v kakršni se je znašla Alana, pogosta težava otrok, spočetih s semeni darovalcev, je mogoče razbrati tudi iz poročila »Mojemu očetu je ime Darovalec«, ki ga je lani izdala ameriška Komisija za prihodnost starševstva. V raziskavi so ugotovili, da so mladi odrasli, ki so bili spočeti s semenom darovalcev, bolj nagnjeni k duševnim motnjam, depresiji in odvisnostim kot njihovi posvojeni vrstniki in vrstniki z biološkimi starši. Kar 43 % otrok darovalcev se strinja z izjavo: »Zmeden sem glede tega, kdo je član moje družine in kdo ne,« medtem ko se jih med posvojenimi le 15 % in med otroki bioloških staršev 6 %. Poleg tega kar 48 % otrok darovalcev ob pogledu na prijatelje z njihovimi biološkimi starši občuti žalost, med posvojenimi pa je takih le 19 %.
“Pri otrocih darovalcev pa gre za to, da je nekdo oddal del svojega telesa, svoje jajčece ali spermo, brez da bi ob tem razmišljal, da oddaja svojega otroka.« Po mnenju Lahlove nas razlike med posvojenimi otroki in otroci darovalcev ne bi smele presenetiti. »Pri posvojenih otroci obstaja nek razlog, zakaj jih starši niso mogli obdržati. Pri otrocih darovalcev pa gre za to, da je nekdo oddal del svojega telesa, svoje jajčece ali spermo, brez da bi ob tem razmišljal, da oddaja svojega otroka.«
Zakoni staršev pogosteje razpadajo
Zanimivo je, da študija tudi nakazuje, da obstaja povezava med spočetjem s semenom darovalca in razpadom zakona. 27 % staršev otrok darovalcev je ločenih, medtem ko je med starši posvojenih otrok takih le 14 %. Število pa je le malenkost višje kot stopnja ločitev med biološkimi starši, ki znaša 25 %. V študiji pa poudarjajo, da je bolj relevantna primerjava s starši posvojitelji, ker se posvojitve ali reproduktivne tehnologije zakonci poslužujejo šele kasneje v življenju, ko so zakoni stabilnejši.
Ta odkritja se skladajo z Alanino izkušnjo: »Mame lahko očetom rečejo stvari kot: ‘Saj tako ali tako ni tvoj otrok’. Takoje oče stalno negotovglede svojega mesta in vloge v družini.« Po njenem mnenju pari, ki se poslužijo spočetja z darovanim jajčecem ali spermo, kažejo »materialistično« naravnanost. »Gre za ljudi, ki težko sprejmejo, da nečesa nimajo, in pogostopostavljajo svoje potrebe pred potrebe drugih(t. j. potreba po otroku pred otrokovo potrebo po očetu/mami), zato tudi njihovi zakoni pogosto propadejo.«
Vir: Lifesitenews.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
