Misli očeta, ki pričakuje rojstvo otroka z Downovim sindromom

Mojca Koren Lapajne
Petek, 2. marec 2018, 5:02
Image
downov sindrom
Foto: emory.edu

To je zgodba očeta otroka, ki se bo rodil z Downovim sindromom. Zgodba očeta, ki sicer ne ve še točno, kaj lahko pričakuje. A je med srečanjem s fantkom z Downovim sindromom in pogovorom s prijateljem prišel do dveh pomembnih spoznanj.

Ko sta z ženo med njeno nosečnostjo izvedela, da se bo njun sin rodil z Downovim sindromom, sta bila, naravno, prestrašena in polna dvomov. Kot večina staršev, ki se sreča z diagnozo, si tudi sama nista predstavljala, da bi bila pripravljena na kaj takšnega ali celo sposobna biti starša temu otroku.

Med njunimi bližnjimi prijatelji ali sorodniki ni bilo nikogar, ki bi bil starš otroku z Downovim sindromom in s katerim bi se lahko odkrito pogovorila o svojih občutjih.

Srečanje s fantkom, ki je v srce vnesel mir

Nato sta preko prijateljev spoznala družino malega Noaha. Njun strah se je v kratkem spremenil v odkrito občudovanje tega aktivnega in srečnega skoraj triletnika, ki jima je praktično v istem trenutku, kot so se spoznali, že hitel razkazovati vse svoje igrače.

»Lovil se je s svojima starejšima bratoma in se ravsal z njima. Bil je čudovit. Bil je lep. Bil je popoln. Medtem ko sem ga opazoval, me je prešinilo, da sem popolnoma pripravljen na to, da bom oče svojemu sinu,« se prvega in vseh nadaljnjih srečanj spominja omenjeni oče.

Lovil se je s svojima starejšima bratoma in se ravsal z njima. Bil je čudovit. Bil je lep. Bil je popoln.

Nato sta z ženo obiskala eno izmed mednarodnih konferenc za osebe z Downovim sindromom in se tam srečala z veliko ljudmi, od malčkov do odraslih, ki so ju vsi po vrsti osvojili in jima poživili duha.

S še svežimi spomini na ta dogodek se je bodoči oče dobil na pijači s svojim najboljšim prijateljem. In spominja se svojega drugega pomembnega spoznanja, ki je privrelo na dan kot odgovor na vprašanje prijatelja po njegovem počutju.

Druga perspektiva

»Mislim, da sem se nečesa naučil.

Si že kdaj spoznal osebo z Downovim sindromom, ki bi bila nesramna, arogantna, neotesana ali celo hudobna? Iskreno, jaz je nisem.

Z rojstvom ne dobimo nobene garancije o tem, kakšno bo naše življenje. Morda zbolimo, umremo zgodaj v kakšni nesreči ali postanemo hudobni.

Toda čisto vsak človek z Downovim sindromom, ki sem ga spoznal, ima v sebi iskreno veselje. So odprti, prijazni, polni zaupanja do sveta in iskreni v svojih besedah in dejanjih. Brez preračunljivosti, brez koristoljubja. To je neverjetno.

Drži, veliko je stvari, ki se jih z ženo sprašujeva o njegovi prihodnosti. Toda čisto veselje, ki ga bo gotovo nosil v sebi skozi življenje, je nekaj velikega, kar me o njegovi prihodnosti popolnoma pomirja.«

Vir: goodmenproject.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.