Kazen za bolnišnice, v katerih zdravniki nočejo opravljati splavov

Na Hrvaškem vse več zdravstvenih delavcev noče več opravljati splavov, v nekaterih bolnišnicah že vsi, zato minister za zdravje napoveduje sankcije.

Ginekološki oddelek zagrebške bolnišnice Sv. Duh, v kateri od aprila dalje ne delajo več splavov (Foto: PIXSELL)

Ugovor vesti proti opravljanju splava je med zdravstvenimi delavci na Hrvaškem v porastu. Zaradi ugovora vesti celotnega osebja v petih bolnišnicah ne opravljajo več splavov, med njimi je tudi zagrebška bolnišnica Sv. Duh. Tudi v KBC Zagreb, največji bolnišnici za ženske bolezni na Hrvaškem, ima ugovor vesti že 40 oseb, samo 5 jih še opravlja splave, v Splitu pa jih ima ugovor vesti 21, splave opravlja le še eden.

Obveza ali možnost?

Na stanje se je odzval hrvaški minister za zdravje, Siniša Varga, ki je direktorjem bolnišnic poslal dopis, v katerem opozarja, da morajo v skladu z zakonom organizirati opravljanje splava na zahtevo uporabnic zdravstvenega zavarovanja ali pa bodo sledile ostre sankcije. Da postaja splav težje dostopen, opozarjajo tudi nevladne organizacije, ki se borijo za pravico do splava.

Po navedbah ministrstva naj bi bile bolnišnice, v katerih del zdravnikov uveljavlja ugovor vesti, dolžne tako organizirati svoje zdravstvene ekipe, da je opravljanje splava možno. Direktorji bolnišnic, ki tega niso storile, pa, kot poroča Novi list, zakonsko formulacijo »prekinitev nosečnosti se lahko opravlja v bolnišnicah, ki imajo oddelek za ginekologijo in porodništvo« razumejo kot možnost in ne obvezo bolnišnice. A ministrstvo vztraja pri tem, da bodo, četudi z grožnjami kazni, zagotovili dostopnost splava in izvajanje zakona iz leta 1978, ki dovoljuje splav na zahtevo do 10. tedna nosečnosti.

Zdravniki: Že Hipokratova beseda nas obvezuje …

Med zdravniki, ki uveljavljajo ugovor vesti, je tudi dr. Trpimir Goluža, predsednik Hrvaškega združenja bolnišničnih zdravnikov (HUBOL), ki je za Tportal takole pojasnil svojo odločitev: »Življenje je nedotakljiva kategorija in največja vrednota, za katero se pri svojem delu zavzemajo in borijo vsi zdravstveni delavci, ne glede na stopnjo izobrazbe. Mi, zdravniki, se šolamo za to, da bi reševali in izboljševali človeška življenja, ne pa za to, da bi jih uničevali in odstranjevali. Med drugim nas tudi Hipokratova prisega obvezuje k spoštovanju človeškega življenja od njegovega začetka dalje. Splav je ena od najočitnejših oblik rušenja dostojanstva živega bitja. Ne le ženske, kateri se ga opravi, ampak tudi človeka, ki ga opravlja, in seveda nerojenega otroka. Zato je razumljivo, da imamo mnogi od nas ugovor vesti do opravljanja splava.«

Predsednica liberalne stranke ORaH, Mirela Holy, pa je že pred nekaj dnevi v javnost dala predlog, po katerem bi se pri zaposlovanju ginekologov gledalo tudi na to, ali uveljavljajo ugovor vesti, tiste, ki splave opravljajo, pa bi dodatno finančno nagrajevali.

Pojavljajo se tudi govorice o zdravnikih, ki dopoldne uveljavljajo ugovor vesti, popoldne pa brez zadržkov splave opravljajo v okviru zasebnih praks. Dr. Goluža, ki sicer ne pozna nobenega takega primera, na to odgovarja: “Če je to res, se mi zdi skrajno nesprejemljivo obnašanje, ki ga je nujno potrebno sankcionirati.” 

Potrebe po spremembi zakonodaje

Direktor najstarejše zagrebške bolnišnice, Sv. Duh, v kateri od aprila letos ne opravljajo več splavov, doc. dr. Berivoj Mišković, je za Dnevno.hr o odločitvi njihove bolnišnice povedal: »Šlo je za proces počasnega dozorevanja. Najstarejši zdravniki že več let ne opravljajo induciranih splavov, v zadnjih 2-3 letih pa so se jim pridružili še mladi specialisti in specializanti. Sedaj na kliniki niti en zdravnik več ne opravlja namernega (umetnega) ali, kot se ga še imenuje, ‘splava na zahtevo ženske zaradi socialnih indikacij’«. Po besedah dr. Miškovića  je to znamenje, da so potrebne spremembe zakona iz leta 1978. Ne ve, kakšne te spremembe bodo, pričakuje pa, da se bo zakon približal izkušnjam evropskih držav, ki so po kulturi in tradiciji podobne Hrvaški.

Splav je na Hrvaškem tudi veliko politično vprašanje. Trenutno največja opozicijska stranka HDZ je napovedala, da bi ob prihodu na oblast spremenila zakon in dodala določilo o obveznem posvetovalnem pogovoru z duhovnikom (ali muftijem ali rabinom) o moralnih vidikih tega dejanja za verne ženske, ki bi želel opraviti splav. Ateistke in agnostikinje pa bi šle na posvet s psihologom ali socialnim delavcem.

Pred splavom je trenutno obvezno svetovanje v petih evropskih državah: Belgiji, Nemčiji, Španiji, na Madžarskem in na Slovaškem. Veliko več držav svetovanje o alternativnih možnostih ponuja kot možnost, največ pa jih ima predpisano obdobje mirovanja, ki mora preteči med zahtevo po splavu in njegovo izvedbo.

V Sloveniji, kjer nimamo nobenega od omenjenih ukrepov, je iskreni.net v sodelovanju z Episcentrom leta 2010 izvedel raziskavo, v kateri je 91 % vprašanih naklonjenih obveznemu svetovanju pred splavom.