Facebook in Apple svojim delavkam ponujata zamrzovanje jajčec

Mica Škoberne
Četrtek, 16. oktober 2014, 5:37
Image
zamrznjene
Facebook in Apple želita svojim delavkam olajšati prelaganje materinstva na poznejši čas, da bi se lahko osredotočile na kariero, tako da jim ponujajo kritje stroškov shranjevanja jajčnih celic.

Visokotehnološka podjetja v Silicijevi dolini v boju za najbolj nadarjene inženirje v zadnjem času kar tekmujejo, kdo bo uspel ponuditi svojim (potencialnim) zaposlenim privlačnejše ugodnosti – od brezplačnih bio obrokov, kina, masaž, tobogana na delovnem mestu, neomejenega dopusta pa vse do zdravstvenega zavarovanja, porodniškega dopusta in zdravljenja neplodnosti.

Zdaj pa se je na tem spisku našla še dodatna prav posebno ponudba za ženske – odvzem jajčnih celic, dokler so te še mlade, zdrave in bolj sposobne za oploditev, ter njihovo shranjevanje za možnost kasnejše umetne oploditve. 

Zakaj bi odlagale materinstvo?

Ravno ko je žensko telo najbolj pripravljeno na materinstvo, so danes mnoge ženske v procesu izobraževanja in nato kariernega vzpona. Ko na tem področju dosežejo in izkusijo vse, kar so si želele, ter najdejo tudi primernega moškega, pa si zaželijo družine. A otrok ni in ni …

Ravno ko je žensko telo najbolj pripravljeno na materinstvo, so danes mnoge ženske v procesu izobraževanja in nato kariernega vzpona.

Po podatkih ameriške nacionalne raziskave o rasti družin iz leta 2008 polovica žensk med 40. in 44. letom, ki nima otroka, pa si ga želi, ne more spočeti. Jajčeca žensk na pragu menopavze so namreč slabe kakovosti, več je kromosomskih napak, splavov in prezgodnjih porodov, še posebej po 40. letu. Ko se bližajo 40. letu zato mnoge občutijo strah in želijo dobesedno »zamrzniti« biološko uro. Povprečna starost teh, ki se odločijo za zamrzovanje jajčec, je 37 let, še pred dvema letoma pa je bila 39. Zgodnejše ko je shranjevanje, večja je možnost uspešne nosečnosti kasneje.

Z jajčeci, varno čakajočimi v tekočem dušiku laboratorijev, naj bi ženske danes brez strahu za zanositev odložile svoje materinstvo in se osredotočile na svoje kariere. S tem naj bi se zmanjšal tudi razkorak med moškimi in ženskami v poslovnem okolju, saj so zaradi materinstva ženske v svojih 30-ih letih običajno na slabšem od svojih kolegov.

 

zamrznjene1

 

Med pogostimi razlogi, zakaj se ženske odločajo za to, pa niso samo karierne ambicije, ampak tudi težave s partnerstvi. Sredi tridesetih let se mnoge soočajo s propadlimi zvezami in zakoni ali še kar iščejo »pravega«, s katerim bi si želele ustvariti družino. In pri tem nočejo biti pod pritiskom biološke ure …

Kako se zaustavi biološko uro?

Za odvzem jajčec si mora ženska najprej 10 dni vbrizgavati zdravila, zaradi katerih proizvede večje število jajčec, nato jih z iglo odvzamejo iz jajčnika preko stene vagine. Z enim postopkom pridobijo od 6 do 25 jajčec, strokovnjaki priporočajo shranjevanje vsaj 20, saj naj bi bilo za uspešno nosečnost potrebnih od 8 do 12 zamrznjenih jajčec. Jajčeca nato zamrznejo in hranijo v tekočem dušiku, po potrebi odmrznejo, izvedejo oploditev v epruveti (IVF) in zarodke vstavijo v maternico. Seveda se ob tem lahko dogajajo še klasični postopki predimplantacijske diagnostike, s katerimi izberejo najboljše zarodke.

Za uspešno nosečnost naj bi bilo potrebnih od 8 do 12 zamrznjenih jajčec.

Sam postopek lahko stane tudi do 10.000 dolarjev, ob tem pa še 500 dolarjev letno za shranjevanje. Facebook svojim zaposlenim, ki jih zanima ta možnost, že ponuja do 20.000 ameriških dolarjev, Apple pa bo v svojo ponudbo to uvedel januarja. Čeprav tega ne obešajo na veliki zvon, naj bi nekaj podobnega ponujale tudi nekatere druge velike svetovalne, finančne in odvetniške firme v ZDA.

Prav posebno darilo

»Dogaja se eksplozija v številu žensk, ki zamrzujejo svoja jajčeca za potencialno kasnejšo vstavitev,« je povedal dr. Alan Copperman iz bolnišnice Mount Sinai v New Yorku za The Guardian. Njihovo število se je po njegovih podatkih v zadnjih štirih letih početverilo. Postalo je že tako razširjeno in priljubljeno, da se v nekaterih družinah podarja kot darilo. Copperman pravi, da ima starejše pacientke, ki plačajo svojim ambicioznim hčerkam za zamrzovanje jajčec. Množijo pa se tudi podjetja, ki ponujajo s tem povezane storitve in obstajajo celo zabave, ki so namenjene prav seznanjanju žensk s to možnostjo.

»Zdravniki upajo, da bo v naslednjih 30 letih ta postopek postal rutinski del ženskega zdravja in velikodušni bodoči stari starši ga bodo krili – tako kot danes svojim otrokom pomagajo pri reševanju prvega stanovanjskega problema,« v članku na to temo, ki je bil aprila objavljen v Bloomberg Businessweek, piše Emma Rosenblum.

 

zamrznjene2

Lažna varnost

Večina žensk z zamrznjenimi jajčeci se po postopku počuti bolj pogumnih in manj zaskrbljenih glede potencialnega materinstva v nedoločeni prihodnosti.

Ameriško združenje za reproduktivno medicino svari, da postopek lahko vzbuja lažne upe glede možnosti za zanositev in ženske spodbudi k odlaganju materinstva.

A čeprav se tehnologija in uspešnost postopkov izboljšuje, zamrzovanje jajčec ne daje nikakršne garancije, da se bo nekoč rodil otrok, opozarjajo strokovnjaki. Otrok, ki so se rodili iz zamrznjenih jajčec, je v ZDA do sedaj uradno zabeleženih šele okrog 2000 (v VB pa 20), neuradno se ocenjuje, da jih je okrog 5000. Ameriško združenje za reproduktivno medicino, ki je leta 2012 postopku sicer odvzelo oznako zgolj eksperimentalnega, pa svari, da postopek lahko vzbuja lažne upe glede možnosti za zanositev in ženske spodbudi k odlaganju materinstva, ki ga samo ne priporoča. »Najbolje je spočeti otroka v naravnem spolnem odnosu v za to primerni starosti,« opozarja združenje.

Kaj pomeni imeti otroke kasneje?

Od 70. let dalje se je število žensk, ki imajo otroka med 35. in 39. letom, po podatkih ameriškega CDC povečalo za 150 %. Samo v letu 2010 se je odstotek žensk, ki med 40. in 44. letom rodijo prvič, dvignil za 5 %. Kar pa se ni spremenilo, je biologija, zato je že skoraj 2 % ameriških otrok, ki se rojevajo danes, spočetih v epruveti.

Ko so ženske, ki so z umetno oploditvijo dobile otroka po 40. letu, v raziskavi leta 2012 spraševali, kaj so slabosti tega, da so imele otroka kasneje v življenju, je bila ena najpogosteje navedenih stvari to, da imajo starejši starši manj fizične energije za naloge, ki pridejo skupaj z otrokom, in da jim ostaja manj časa, ki ga bodo še lahko preživele z otrokom. Vprašane ženske so kot optimalni čas, ko bi želele imeti otroka, navedle »5-10 let bolj zgodaj«.

Komu služi?

Čeprav je vse skupaj zavito v celofan »boljših možnosti« in »večje varnosti« za ženske, pa kritiki opozarjajo, da gre zgolj za samo enega od prefinjenih načinov, kako postavljati delo pred družino.

 

Zakaj si delo zasluži najboljše, otroci pa le tisto, kar še ostane?

Ker kdo bo na koncu na boljšem? Podjetje ali družina? Komu v resnici služi možnost, da ženska svoja najbolj produktivna leta posveti karieri namesto družini? In če kasnejša leta niso dovolj dobra in primerna za poklicno udejstvovanje, zakaj bi bila primerna za osnovanje družine? Zakaj si delo zasluži najboljše, otroci pa le tisto, kar še ostane? Bo ženska v tem res bolj srečna in izpolnjena?

Kaj pa otrok?

Poraja pa se tudi vprašanje, kdo ali kaj je v vsej tej zgodbi otrok. Zdi se, da vse bolj postaja poljubna dobrina, ki si jo omisliš izključno po lastni volji in pod točno določenimi pogoji. Če ga hočeš, ko ga hočeš in kakršnega hočeš. Nič več ni prepuščeno naključju, spontanosti, naravi, Bogu, vse je jasno načrtovano. In ko se »mora zgoditi«, so dovoljena vsa sredstva. Človek ni nič več prejemnik daru življenja, ampak njegov gospodar in stvaritelj.

 

zamrznjene3

V takšni mentaliteti tudi ni najbolj prijetno biti otrok. Ali bo otrok, ki je že vse od spočetja (in še iz časa pred tem) dalje dobrina, s katero poljubno upravljajo njegovi starši, sploh lahko živel svojo edinstvenost in hodil svojo lastno pot? Bo smel biti svoboden in nepopoln? Ali pa bo vedno skrbno načrtovan projekt staršev, ki se bodo tako ambiciozno kot prej karieri sedaj posvetili kreiranju njegovega življenja? Z močmi, ki so jim še preostale ...     

Pomoč ali grožnja?

V takšni mentaliteti tudi ni najbolj prijetno biti otrok.

Od 183 žensk, ki so zamrznile svoja jajčeca in so bile leta 2013 vključene v raziskavo newyorške univerze, jih je 19 % reklo, da bi imele otroka prej v življenju, če bi bili njihovi delovni pogoji bolj fleksibilni. Je torej prava rešitev prelaganje »problema« na kasnejši čas (kar ustvari še kup novih težav) ali izboljšanje pogojev danes?

Posebej boleče pa je prikrito sporočilo, ki ga takšna ponudba posredno vsebuje: Materinstvo in kariera nista združljivi in kariere ne morete odložiti, materinstvo pa lahko. In pri tem smo vam pripravljeni pomagati. Ne pričakujete pomoči in razumevanja, če mislite in boste ravnali drugače.

Se še spomnite napovedi dr. Jacquesa Testarta, enega od pionirjev umetne oploditve, ki govori o medikalizacji razmnoževanja in svari pred evgeniko neslutenih razsežnosti? Se vam čas in stvari, o katerih govori, še vedno zdijo oddaljene in pretirane?

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem