Po neuradnih podatkih naj bi v Srbiji letno opravili okrog 150.000 splavov, kar Srbijo umešča v vrh v Evropi in v svetu.
Po podatkih beograjskega Zavoda za javno zdravstvo naj bi jih bilo letno 23.000, vendar je številka močno podcenjena, saj je večina splavov opravljenih na zasebnih klinikah, ki pogosto nimajo niti javnega dovoljenja (od 187 jih ima dovoljenje le 47) in o njih nikomur ne poročajo.
Po nekaterih ocenah bi bilo lahko splavov tudi do 200.000 letno, medtem ko je rojenih le okrog 70.000 otrok. Na 1000 žensk v rodni dobi naj bi bilo tako 90,5 splavov (v Sloveniji 9,6).
Mirjana Rašević z beograjske univerze, ki je opravila raziskavo o viskem številu splavov v Srbiji, razlog za to pripisuje lahki dostopnosti. Po zakonu je splav možen neposredno pri ginekologu do 10. tedna nosečnosti za ženske nad 16. letom, v primeru nevarnosti za zdravje, posilstva, incesta, psiholoških težav ali družbeno-ekonomskih razlogov pa do 20. tedna. Tako na zasebnih kot na javnih klinikah splav stane od 150 do 250 evrov.
Splav kot “način kontracepcije”
Izpolnjevanje zakonodaje pa je zelo ohlapno, saj večino splavov opravijo v zasebnih klinikah, splav pa je postal že kulturna norma na področju uravnavanja rojstev. »Za mnoge ženske v Srbiji, ki so že rodile, je splav običajen način kontracepcije; ne uporabljajo nikakršne zaščite, ampak gredo preprosto na splav,«je za SETimes povedala ginkologinja Jovanka Carević.
Verica Purko, medicinska sestra iz zdravstvenega doma v Zaječaru, ve povedati, da mnoge ženske splav opravljajo tudi po trikrat, mnoge pa pridobijo lažno dokumentacijo, na primer potrdila od psihiatra, da so duševno nestabilne, da bi prekinile nosečnost po že dopolnjenem 15. tednu.
Medtem ko so se v preteklih desetletjih za spol odločala samo mlada dekleta, je danes najpogostejši v starosti 25 do 34 let, sledijo jim ženske med 35. in 44. letom. Lastnik zasebne klinike in ginekolog Ilija Stojmenovski pravi, da se za splav odločajo tudi ženske po 40. letu, ki nimajo otrok. »Velikokrat sem že poskušal prepričati pacientko, naj obdrži otroka, a vsaka je bila prepričana, da tega ne more iz ekonomskih, socialnih ali čustvenih razlogov. Od stotine splavov, ki sem jih opravil, nisem niti ene uspel prepričati, naj otroka rodi.«
Težka sedanjost in prihodnost …
Veliko število splavov predstavlja potencialno ekonomsko grožnjo Srbiji, saj bo zaradi starajočega se prebivalstva v prihodnosti v državi le majhno število delovno aktivnih odraslih.
Raševićeva tudi pravi, da številne raziskave kažejo ne negativne posledice splavov. Poleg višje stopnje neplodnosti, se je v eni od raziskav pokazalo, da »je 45 % žensk po splavu čustveno in psihološko prizadetih, tudi še dva meseca po postopku«.
Težka finančna situacija, stanovanjski problemi, brezposelnost, ločitve, slaba splošna zdravstvena poučenost, ob nezadostni aktivnosti zdravstvenih, izobraževalnih in drugih institucij za dvigovanje osveščenosti – vse to je doprineslo k velikemu številu splavov,«pa razloge našteva sociolog Dragutin Vasić, ki je še izjavil: »Že dolgo se predpostavlja, da imajo masovni splavi v Srbiji razsežnosti epidemije.«
Vir: SETimes.com, izaberizivot.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!