Dvojčica preživela načrtovani splav

Včasih jemljemo naša življenja kot samoumevna, vse dokler nas ne presenetijo trenutki, ki spremenijo naše koordinate … Nekaj takega je izkusila Claire, 24-letna Kanadčanka, ob odkritju, da je »nerazložljivo« preživela namerni pozni splav.

Claire Culwell je živela čisto običajno življenje najstnice, oporo v zahtevnem obdobju odraščanja je črpala iz prijetnega odnosa s svojimi krušnimi starši. In prav v pogovoru z njimi je v njej dozorelo prepričanje, da je prišel čas, ko mora poiskati svojo biološko mater. Vendar si ni niti v sanjah predstavljala, da jo čaka tako nenavadna novica.

Z materjo se je prvič srečala v letu 2009, njena zgodba pa je Claire za vedno spremenila življenje in pogled nanj.

Izvedela je, da ima pokojno sestro dvojčico. Njuna mama je zanosila že pri 13 letih in bila po 5 mesecih nosečnosti s strani svojih staršev prisiljena k temu, da opravi splav.

Claire je kirurški poseg čudežno preživela

Ko so 14 dni po splavu ugotovili, da je ena od deklic čudežno preživela, je bila Clairina biološka mati bila ponovno prisilno poslana na kliniko z namenom, da bi dokončali ta kirurški poseg, ki je bil zaradi pozne nosečnosti nezakonito izveden že prvič. K sreči je tokrat naletela na zdravnika, ki se je postopku odpovedal. Tako je bila Claire rojena – le dva tedna za načrtovanim splavom – tehtala pa je le 1450 gramov.

Poškodbe na telesu jo danes spominjajo na to, da je njeno življenje čudež.Po srečanju z materjo, ji je postajalo vse bolj jasno, zakaj so jo tako pogosto pestile mnoge zdravstvene težave. Poskus splava ji je med drugim pustil kar nekaj poškodb, med katerimi so najbolj opazni nekoliko dislocirani boki, poškodba na stopalu ter nekaj ostalih, ki so vidne še danes. Vendar je ključna sprememba njenega pogleda nanje. Sedaj jo spominjajo na to, da je njeno življenje čudež!

V enem od intervjujev je dejala: “Vem, da bi se lahko odzvala popolnoma drugače. Upravičeno bi lahko bila jezna in prizadeta”, obenem pa dodaja. “Moja mama je imela 13 let in takrat se je zanjo odločala njena mama. Ko pomislim na mojih 13 let ter na možnost, da bi takrat sama bila v taki situaciji in bi tudi meni starši predlagali splav kot ‘najboljšo rešitev’, bi jim stoodstotno zaupala. Storila bi popolnoma enako. Ko sem se tega zavedala, mi je to priznanje pomagalo k ponižnemu pogledu. To je bil pomemben del moje lastne poti ozdravljenja in odpuščanja”.

Zasluge, da je pretresljivo sporočilo iz ust svoje biološke matere sprejela »v milosti, z ljubeznijo in usmiljenjem«, Claire močno pripisuje tudi svojim krščanskim krušnim staršem. Obenem pa se je v njej prebujalo veliko sočutje, ko je izvedela koliko trpljenja, stiske in obžalovanja je doživljala mama po posegu.

»Preprosto nisem mogla več molčati«

Mama pripoveduje, kako je bila izkušnja splava tisti dogodek njenega življenja, ki jo je za vedno ranil, njeno življenje na nek način »zaustavil« in ga spremenil v spiralo navzdol. Besede »nobenemu dekletu ne želim, da bi morala skozi to, kar sem morala sama«, so Claire spodbudile in opogumile, da je o svoji osebni zgodbi tudi glasno spregovorila in s tem poskušala ustaviti mnoge zagovornike splava.  

Sedaj pričuje tudi izven meja svoje države, na bližajoči pro-life konferenci, ki se bo 25. oktobra pričela v Torontu, pa bo med številnimi strokovnjaki nastopila kot avtentična priča zmage življenja po poskusu splava. Pravi, da pričuje v spomin na svojo pokojno dvojčico.

»Preprosto nisem mogla več molčati«, je stavek, ki povzema njeno novo poslanstvo, preko katerega želi spremeniti miselnost in srca mnogih ljudi. Čeprav sebe označuje kot osebo zaprtega značaja, se zaveda, da je omenjeno poslanstvo možno izpolniti le tako, da se odpravi ven iz svojega »območja varnosti in udobja«.

»Ko opravljamo stvari, ki so sto odstotno izven naših meja udobja ter ob tem dovolimo Bogu, da vstopi in stori svoje, se začnejo življenja spreminjati«.