50 let kontracepcijske tabletke

Natanko pred 50 leti, 9. maja 1960, je ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) odobrila uporabo prve oralne hormonske kontracepcije oziroma popularno kontracepcijske tabletke.

Za razliko od pralnega stroja, avtomobila in interneta namreč kontracepcijska tabletka (ob drugih učinkovitih sredstvih kontracepcije) posega v najglobljo intimo odnosa med moškim in žensko. Poseže v njuno temeljno poslanstvo, ki je medsebojno darovanje v ljubezni in podarjanje novega življenja.

Zlasti v življenje ženske je kontracepcijska tabletka prinesla nepredstavljive spremembe. Z možnostjo nadzorovanja spočetij jim je omogočila povsem drugačno družbeno uveljavitev.

Izredne spremembe je prinesla v odnose med spoloma. Izločitev reproduktivne funkcije iz spolnosti je na široko odprla vrata liberalizaciji spolnosti in porajajoči se spolni revoluciji.

Daljnosežne posledice ima na celotno družbo. Vpliva na močan padec rodnosti in posledično demografsko krizo. Globalne spremembe je prinesla na področju družbenih vrednot zakonske zveze, starševstva in družine.

Kontracepcijske tabletke danes uporablja v Sloveniji približno 30 do 35 % žensk v rodni dobi. Podatki za ZDA pa, denimo, kažejo, da se vsaj enkrat v življenju z uporabo kontracepcijske tabletke sreča okoli 80 % žensk. 

Izven zahodne civilizacije kontracepcijska tabletka nima takega vpliva, saj jo po nekaterih ocenah uporabljajo le okoli 3 % celotne populacije žensk. 

Ob njeni 50. obletnici kontracepcijsko tabletko slavijo in le redki ji nasprotujejo ali opozarjajo na dileme v zvezi z njo. Pred 50 leti so izjemno upali v kontracepcijsko tabletko. Oglejmo si, katere upe je uresničila le delno ali jih ni uresničila. 

Eden glavnih argumentov za uveljavitev tabletke je bil omejitev rasti prebivalstva. 50 let pozneje se srečujemo z nasprotnim problemom. Povprečna rodnost v razvitem svetu je namreč padla kar na 1,6 otroka na žensko (vir: www.prb.org).

Prav tako tabletka ni rešila vprašanja nenačrtovanih nosečnosti in splavov. Podatki za ZDA, denimo, kažejo, da je polovica vseh nosečnosti še vedno nenačrtovanih, izmed njih pa se 4 od 10 nosečnosti končajo s splavom (vir: www.guttmacher.org). Iz razmerja med rojstvi in splavi v Sloveniji v zadnjih letih (okoli 20.000:5.000) lahko sklepamo, da drži podobno tudi za našo državo. Z drugimi besedami: s splavom se še vedno konča petina nosečnosti, kar je še vedno izredno veliko. 

Čedalje bolj se postavlja vprašanje stranskih učinkov uporabe kontracepcijskih tabletk, čeprav so vsebnosti hormonov danes precej nižje, kot so bile pred 50 leti. Kontracepcijske tabletke so bile zaradi stranskih učinkov prvo zdravilo sploh, za katerega je bilo obvezno na izdelku navajati stranske učinke. 

Nadzor nad reproduktivno funkcijo spolnosti je sicer omogočil liberalizacijo na področju spolnosti, a je imel tudi mnoge negativne učinke. Ženska, denimo, še nikoli v zgodovini ni bila tako množično dojeta in v javnosti (zlasti v množičnih medijih) prikazana zgolj kot objekt spolnega poželenja. 

Najbolj tabuizirana tema v zvezi s hormonsko kontracepcijo pa je gotovo vpliv na žensko doživljanje spolnosti. Vnos hormonov v ženski regulacijski ciklus ji sicer omogoči spolnost vsak dan in ji ukine (pravo) menstruacijo. Toda hkrati jo odreže od zaznavanja same sebe in ji onemogoči doživljanje želje po spolnosti, kot jo ima ženska, v kateri delujejo naravni hormoni. 

Čeprav so tisti, ki ne prisegajo na hormonsko kontracepcijo, v manjšini, pa zlasti med ljudmi, ki prisegajo na naravno, narašča skepsa nad kontracepcijsko tabletko. Z razvojem metod naravnega zaznavanja plodnosti (tako na podlagi samoopazovanja kot s pomočjo ustreznih merilnih aparatur) kontracepcijska tabletka dobiva čedalje aktualnejšo naravno alternativo. 

Jo bo dobila tudi v moški hormonski kontracepciji? Zaenkrat kljub poglobljenemu raziskovanju kaže, da ne. Ustaviti razvoj enega jajčeca na mesec je pač nekaj čisto drugega kot preprečiti vsakodnevno produkcijo semenčic pri moškem …