17-letna Tanja: »Vesela sem, da tableta “dan potem” ni delovala!«

Thumbnail

Tudi v Sloveniji poznamo veliko navdihujočih zgodb mladih staršev, ki se kljub mladosti in pritisku okolice odločijo za otroka. Prisluhnimo 17-letni Tanji, ki je bila že napotena na splav, a ga je zavrnila in ne bi tega spremenila za nič na svetu.

Stara sem 17 let in s fantom sva skupaj približno leto in pol. Imela sva nezaščiten spolni odnos, vendar sem takoj vzela tabletko, ki naj bi preprečila zanositev po spolnem odnosu.

Po treh tednih sem pričakovala menstruacijo, vendar je ni bilo. Sprva sem mislila, da zaradi stresa v šoli, vendar pa sem se kmalu začela počutiti čudno, bilo mi je slabo, bruhala sem, skratka vse, kar je značilno za prve mesece nosečnosti, zato sem vse to povedala mami. Še isti dan mi je kupila test nosečnosti, naslednji dan zjutraj pa sem ga naredila. Bil je pozitiven! Bila sem šokirana, jokala sem, nisem vedela kako naj to povem doma in fantu.

Nato sem zbrala pogum in po telefonu poklicala mamo ter ji povedala, kakšen je rezultat testa. Bila je v službi in je rekla, da bo prišla domov. Poklicala sem tudi fanta, ki je prišel takoj k meni. Ko je domov prišla še mama, je menila, da bo verjetno boljše, če grem na splav, saj sem še mlada in se oba s fantom še šolava, nimava rednih dohodkov itd., in bova težko skrbela za otroka. Ko sva pomislila, »kaj si bodo mislili ljudje«, sva tudi midva s fantom hotela narediti splav.

Doma smo se o tem veliko pogovarjali. Poklicali smo ginekologinjo, ki me je še isti dan naročila na pregled. Ko sem prišla tja, me je stiskalo v srcu … Najprej mi je naredila test, da se je prepričala o nosečnosti, nato pa še ultrazvok, da je ugotovila starost ploda. Bila sem v 8. tednu, kar sem pričakovala.

Ko me je ginekologinja vprašala, če ga želim obdržati, me je stisnilo pri srcu, občutila sem tesnobo, saj sem se zavedala, da je to vseeno živo bitje, ki raste, ki sva ga midva ustvarila, nekdo, ki se razvija … Kljub temu sem rekla, da bi rada šla na splav. Ginekologinja mi je dala napotnico in odpravili smo se v ginekološko ambulanto, kjer naj bi se naročila za splav. Ko smo prišli tja, sem se začela tresti, jokati, nisem mogla več razmišljati, zato sem mami in fantu rekla, naj me pustita samo in sem se odmaknila.

Razmišljala sem – ali je to prav? Ali je vredno, da zaradi okolice naredim splav in ubijem otroka, ki raste v meni? Bilo mi je hudo … Nekje globoko v sebi sem vedela, da to pod nobenim pogojem ni prav!

V roke sem vzela napotnico, jo z velikim veseljem raztrgala na najmanjše koščke in ponosno odkorakala do mame in fanta ter jima povedala, da bom otroka obdržala! Fantu sem rekla, da bom otroka obdržala, pa tudi če ga bom morala sama vzgajati! Objel me je in rekel: »Ne boš sama vzgajala otroka.« 🙂

Predvideni datum poroda (PDP) sem imela konec julija, vendar je mala pohitela in 9. julija 2014 ob 16.16 se je s 46 cm in 2600 g rodila deklica Taja.

Spomnim se, da sem na internetu dosti brala glede splava in nekje sem zasledila, da je prava odločitev tista, ki te pomiri. Mene je misel na splav spravljala v jok, misel o otroku, ki raste v meni, pa me je pomirjala.

Vem, da je zarodek že otrok. Raste, se razvija, srček mu bije – enako kot odraslemu človeku, samo da je dosti manjši. Splav bi lahko primerjala s tem, da bi ubila nekoga, npr. svojega vrstnika, le da je ta »vrstnik« v resnici moj OTROK! Predstavljajte si situacijo, da že imate otroka in da ga nekdo ubije – kako bi se počutili? Ko imaš otroka, ti je vseeno za vse, samo da je otrok zdrav in srečen! In večkrat sreča za dojenčka pomeni samo topel dotik roke, ki ga ima rada. Po drugi strani – kaj mislite o tem, da bi nekdo VAS nenadoma ubil iz brezveznih razlogov, kot recimo: »Kaj bodo starši rekli?«, »Bova s fantom še ostala skupaj, če se odločim za otroka?« ali: »Kaj bo z denarjem?« …

Ponosni mladi očka

Moja hčerkica Taja ima ponosni babici in dedka, pradedka … ter seveda ponosna mlada starša. Ko pričakuješ otroka, ni pomembno koliko si star, pomembno je, da otroka sprejmeš in mu daš pozornost, ki si jo zasluži. Odgovornost pride z izkušnjami, ne z leti. Vesela sem, da tableta »dan potem« ni delovala! In včasih se vprašam, kako sem lahko bila tako nora, da sem hotela iti na splav – saj je hčerka pravi mali »cuker«.

Srčno upam, da bo mojo izkušnjo prebrala kakšna mlada nosečka in se odločila PROTI splavu in ZA OTROKA! Otroci so naše največje bogastvo in veselje – do konca življenja!

Tanja, 17 let

Vir: Zavod Božji otroci

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja