Katere stranke so najbolj naklonjene družini?

Uredništvo iskreni.net
Sreda, 9. julij 2014, 0:09
Image
druzinska politika

Pri Družinski pobudi so pred volitvami opravili anketo med strankami in z njeno pomočjo analizirali njihov odnos do družine in družinske politike. Kako so se izkazale posamezne stranke?

Nekaj o odnosu strank do družine pove že pogled v njihove programe. Že na podlagi površnega preleta programov in štetja omemb družine (in njej namenjenih ukrepov) lahko stranke, ki kandidirajo na tokratnih volitvah, okvirno razdelimo na tri skupine:

- stranke, ki v svojih programih družine niti z besedo ne omenijo: Združena levica, Piratska stranka, Zavezništvo Alenke Bratušek, Zeleni Slovenije, Združena levica, Verjamem, Liberalno gospodarska stranka

- stranke, ki družino bežno omenijo na enem mestu ali dveh (običajno v smislu ukrepa za reševanje stanovanjskega problema mladih družin): Državljanska lista, Pozitivna Slovenija, Stranka Mira Cerarja, SNS, Desus

- stranke, ki družino omenjajo na več mestih, ji v programu namenjajo posamezne točke oz. odstavke (v vrstnem redu po številu omemb): Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Slovenska demokratska stranka, Socialni demokrati 

Že pogostost omemb družine (ki sicer same po sebi še nič ne povedo o vsebini in o dejanskih stališčih stranke) na nek način priča o tem, v kolikšni meri je družina sploh prisotna v miselnem okviru posameznih strank. Podrobneje pa so odnos posameznih strank do družine analizirali v Družinski pobudi. Ključne ugotovitve je tako povzel njihov predsednik, Tomaž Merše: 

 

Družinam najbolj naklonjene stranke slovenske pomladi (NSi, SLS in SDS), vodilne leve stranke do družin brezbrižne

Za starše je pri izbiri stranke, ki ji bomo zaupali svoj glas, poleg njenih stališč in odnosa do splošnih družbenih, političnih in gospodarskih tem pomemben tudi odnos strank do družin, njihovih težav in njihovih pravic. Pri tem enako kot pri drugih stvareh velja, da dosedanja dejanja povedo mnogo več kot le besede in obljube za prihodnost.

Da bi staršem vsaj nekoliko olajšali odločitev o izbiri stranke, ki ji bodo dali svoj glas, smo v Družinski pobudi pred volitvami v Državni zbor 2014 pripravili vprašalnik za stranke, v katerem smo jih povprašali po njihovih stališčih do različnih področij družinske politike.

Dobili smo odgovore devetih strank (PS, SDS, SNS, NSi, DL, Združena levica, Verjamem, SLS in Liberalno gospodarske stranke). Vodilne leve stranke, kot so Stranka Mira Cerarja, SD in DESUS so pokazale popolno brezbrižnost in na vprašalnik tudi po ponovni prošnji in podaljšanem roku niso odgovorile. Ker lahko stranke še bolj kot po izrečenih stališčih sodimo po njihovem dosedanjem delu, takšen odnos ob preteklih razmeroma slabih izkušnjah z DESUS in SD ter ob pomanjkanju konkretnih stališč in konkretnih rešitev v programu stranke Mira Cerarja niti ne preseneča.

Kratek povzetek

Na kratko lahko na podlagi odgovorov in preteklega ravnanja ugotovimo:

Problematika družin je za vodilne leve stranke (Stranka Mira Cerarja, SD in DESUS) povsem nepomembna, o njej bodisi nimajo stališč, bodisi se o njih (morda iz previdnosti?!) ne želijo izrekati.- Da so družinam najbolj naklonjene stranke Slovenske pomladi (NSi, SLS in SDS), saj imajo na večino vprašanj glede družinske politike odgovore, kakršne bi si želela večina staršev in družin, in so v preteklosti v praksi izkazale svojo naklonjenost do družin ter praviloma podpirale rešitve v podporo družinam (izjema je bil ZUJF).

- Da je problematika družin za vodilne leve stranke (Stranka Mira Cerarja, SD in DESUS) povsem nepomembna, o njej bodisi nimajo stališč, bodisi se o njih (morda iz previdnosti?!) ne želijo izrekati. To potrjuje tudi njihovo dosedanje ravnanje, saj gre za stranke (SD in DESUS), ki so imele glavno besedo pri pripravi zloglasne Svetlikove »nove socialne zakonodaje«, ki je družine (še posebej tiste z nižjimi dohodki) udarila bolj kot katerikoli drug zakon doslej.

- Da nove stranke, ki jih poznamo šele en mandat (DL in PS) ali na volitvah nastopajo prvič (Verjamem, Združena levica …), na nekatera vprašanja odgovarjajo obetavno, pri drugih pa nekako v nasprotju s prejšnjimi odgovori in tako kažejo neskladnost v svojih stališčih, nerazumevanje in nepoznavanje družinske politike ter položaja družin ter nezmožnost odgovarjanja na povsem jasna vprašanja, saj večkrat odgovor nima povezave z zastavljenim vprašanjem. To vsekakor ne vzbuja zaupanja.

- Da se skoraj vse stranke (razen Združene levice in Verjamem) strinjajo, da so družine družbena skupina, ki so se ji v trenutni krizi najbolj zmanjšala razpoložljiva sredstva, zato lahko upamo, da bodo to tudi upoštevale pri nadaljnjih ukrepih države.

- Da lahko pričakujemo poenostavitve nekaterih postopkov (samodejno podaljševanje odločb o družinskih prejemkih in subvencijah), zmanjšanje vpliva premoženja  na odmero družinskih prejemkov in subvencij ter premik od stopničastih lestvic k zveznim (po zgledu davčnih) pri odmeri teh pravic.

- Da lahko ob desnosredinski vladi pričakujemo spodbude za zaposlovanje staršev (še posebej mater) z majhnimi otroki in spodbude za delo staršev s skrajšanim delovnim časom.

Podrobnejši povzetek odgovorov strank na posamezna vprašanja si lahko preberete tukaj.

Z opuščanjem pravice do volitev strankam ne daste prav nobenega sporočila, ki bi ga te razumele, ampak le odločanje prepustite drugim, ki se bodo prav lahko odločili drugače, kot bi si vi želeli.Upamo, da smo vam z izvedbo ankete na to temo med strankami, ki nastopajo na letošnjih volitvah v DZ, vsaj nekoliko olajšali odločitev o izbiri stranke, ki ji boste dali svoj glas.

Pomembno je, da se odločite in greste na volitve, saj z opuščanjem pravice do volitev strankam ne daste prav nobenega sporočila, ki bi ga te razumele, ampak le odločanje prepustite drugim, ki se bodo prav lahko odločili drugače, kot bi si vi želeli. Zato, četudi se z nobeno stranko ne strinjate povsem in se z njo ne morete poistovetiti, izberite tisto, ki vam je najbližja (ali vsaj najmanj oddaljena) ter ji dajte svoj glas. S tem boste naredili mnogo več, kot če ostanete doma.

Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude

druzinska politika2

 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.