Foto: ShutterstockO nedavnih ukrepih ob izbruhu korona virusa, ko so porodnišnice zaprle vrata za partnerje, smo se pogovarjali z dr. Tejo Škodič Zakšek, prvo doktorico babištva na Balkanu, direktorico Zavoda Indo Anai, predsednico Balkanskega združenja babic in soustanoviteljico projekta B-doula ter z dr. Špelo Peternel, doktorico biomedicine, izkušeno porodno spremljevalko (AdvCD), učiteljico priprav na porod (CBI), predstavnico največjega mednarodnega združenja DONA International za Balkan, predstavnico Evropske mreže dul (EDN) in ustanoviteljico združenja MOJA DULA.
Pred nekaj tedni so porodnišnice zaprle vrata za spremljevalce. Kakšno je vajino mnenje o tem in kaj se dogaja drugje po svetu?
Teja: “Verjamem, da so porodnišnice želele dobro in odločile nagonsko na prvo žogo. Podobne tendence je bilo opaziti sprva tudi npr. v Veliki Britaniji, ki pa je na podlagi intenzivnih analiz to ovrgla. Njihovo nacionalno združenje babic in ginekologov (1) je podprlo ženske v želji po enem spremljevalcu in se uprlo bolnišnicam. Opozarjajo, da je tudi v času epidemije potrebno spodbujati, da ima ženska ob porodu ob sebi najmanj enega zdravega spremljevalca. Ob porodu namreč prisotnost partnerja, ki ga ženska pozna in mu zaupa, močno izboljša izid poroda.
V Veliki Britaniji in na Nizozemskem v teh tednih, ko ni turistov in so hoteli zaprti, le te spreminjajo v babiške hiše. Poleg babic na pomoč vabijo tudi dule, da bodo v teh kriznih in stresnih časih ženske imele v čim boljšo podporo v času poroda.”
Špela: “Podobno so za nekaj dni v prvih dneh panike storili tudi v Avstriji, a so nato na podlagi vseh dosedanjih raziskav na to temo porodnišnice za partnerje kmalu ponovno odprli. Partnerji so ob porodu še vedno dovoljeni celo v Italiji, kjer so razmere z epidemijo trenutno najbolj kritične. A se tudi tam zavedajo, da ženske ob porodu potrebujejo podporo.
Enako menijo tudi v Ameriškem kolidžu ginekologov in porodničarjev (ACOG) (2) ter Ameriškem združenju medicinskih sester, babic in neonatalnih sester (AWHONN) (3), ki ob porodu svetujejo najmanj enega zdravega spremljevalca. Menijo celo, da dule niso spremljevalci. Ker žensko in njeno družino na porod pripravljajo več tednov ali mesecev v času nosečnosti, dule smatrajo kot del porodne ekipe. Zato nasprotujejo, da bi se prisotnost dul in partnerja ob porodu v času epidemije omejevalo. (4)
Predvsem pa prav pred takšnimi spremembami v času poroda svari tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Njihova priporočila so naslednja: Vse nosečnice, vključno s tistimi s potrjeno ali domnevno okužbo s COVID-19, imajo pravico do kakovostne oskrbe pred, med in po porodu.
Sem sodijo pred porodna, porodna in poporodna oskrba, oskrba novorojenčka in čustvena podpora.
Varna in pozitivna izkušnja ob rojstvu otroka vključuje:
– biti obravnavan spoštljivo in dostojanstveno;
– imeti ob sebi izbranega spremljevalca;
– jasna komunikacija medicinskega osebja;
– ustrezne strategije za lajšanje bolečin:
– omogočiti gibanje med porodom in izbiro porodnih položajev
kjer je to mogoče.
Če obstaja sum ali potrditev bolezni COVID-19, morajo zdravstveni delavci sprejeti vse ustrezne varnostne ukrepe za zmanjšanje tveganja okužbe zase in za druge, vključno s higieno rok in ustrezno uporabo zaščitnih oblačil, kot so rokavice, obleka in medicinska maska. (5)
Sama menim, da je to kršenje človekovih pravic za žensko, ki ima ob porodu pravico tako do medicinske kot do čustvene podpore. In tudi kršenje pravice očeta, da je prisoten pri rojstvu svojega otroka in kršenje pravice otroka, da se rodi v mirno in čustveno stabilno okolje, kjer ga na svetu kot prva pozdravita njegova starša, ki ju pozna, jima zaupa in se ob njiju počuti varno.”
Kakšen pomen ima spremljevalec za mamico med porodom?
Špela: “Porodna hormonska simfonija ženski med porodom omogoči, da se prestavi v drugačno počutje, se poglobi vase in se prepusti porodnemu procesu ter lahko rodi otroka. Če se ob tem ne počuti varno, se porodni proces ne začne ali pa se upočasni ali ustavi.
Kvalitativna meta-raziskava iz 51 študij v 22 državah, kjer je bilo zajetih več kot 15.000 porodnic je pokazala, da spremljevalci pri porodu igrajo številne vloge: pomagajo pri komunikaciji med mamico in zdravstvenim osebjem, pomagajo pri gibanju in masaži in zato lahko porod lepše napreduje ter skupaj Študije, opravljene v zadnjem desetletju, so namreč pokazale, da stres mame negativno vpliva na počutje zarodka in ima lahko kasneje dolgoročne posledice tudi po porodu.z drugimi tehnikami pomagajo tudi pri lajšanju bolečin, so podpora babici in so ves čas prisotni ob ženski, česar babice, zaradi preobremenjenosti večinoma ne zmorejo. Zato se mamica v času poroda bolje počuti (6).
Neprekinjena podpora ob porodu izboljša razplet poroda za žensko in otroka, večja verjetnost je, da je porod krajši, se zaključi vaginalno in zmanjša se verjetnost za najrazličnejše medicinske intervencije. Manj pogosto mamice potrebujejo tudi sredstva proti bolečinam, in novorojenčki se po porodu bolje počutijo (višjo ocena APGAR), mame pa so s porodno izkušnjo bolj zadovoljne. Podpora ob porodu nikoli ni imela slabih vplivov na razplet poroda (6,7,8).
Tu je še posebej izpostavljena podpora dule, ki zaradi svojega poznavanja porodnega procesa lahko pripomore k dodatnemu zmanjšanju potrebe po uporabi protibolečinskih sredstev, po pospeševanju poroda in zmanjša verjetnost, da se porod ne zaključi s carskim rezom ali drugimi medicinskimi intervencijami (9). Takšnih učinkov pri zmanjšanju potrebe po medicinskih intervencijah podpora očeta nima (10).
Prav na podlagi teh študij je svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v svoja priporočila leta 2019 dodala, da je vsaj en spremljevalec ob porodu ključna komponenta za spoštljivo ravnanje z žensko v času poroda (11).”
Teja: “Da samo dodam k Špelinem zapisu. Partner ali spremljevalec je edina oseba, ki jo ženska med porodom pozna in ji je domača, najlažje jo pomiri. Takšna podpora je za žensko ključna. Poleg tega je njihova naloga, da je porod ženske v največji meri takšen, kot si ga je ženska želela. Saj oba njene želje poznata.
Poleg tega pa v času razglašene epidemije babice po vsem svetu opažamo nekoliko težje porode. Težje se začenjajo in težje je pri samem iztisu otročka, ko porod postane težek. V državah, kjer ne dovolijo več spremljevalcev je tudi porasel procent instrumentalnih porodov in porodov z zapleti.”
Se lahko stres mame prenese na novorojenčka?
Špela: “Mamice so v tem času poleg skrbi glede nosečnosti in poroda še dodatno pod stresom zaradi razglašene epidemije in ukrepov ter izolacije. Poleg tega jih pogosto skrbi, da bi se okužile tudi same. Ti strahovi vplivajo na njihovo počutje in če nimajo ob sebi ustrezne podpore, lahko o vpliva tudi na razplet poroda.
Vse, kar čuti mama, pa se preko hormonov prenese tudi na otroka, zato so pod večjim stresom v tem času tudi otroci. Študije opravljene v zadnjem desetletju so namreč pokazale, da stres mame negativno vpliva na počutje zarodka in ima lahko kasneje dolgoročne posledice tudi po porodu (12, 13).”
Kakšne so posledice, če mama ob porodu nima spremstva za mamo in otroka?
Teja: “Tako dule kot babice opazujemo, da se ob odhodu iz varnega domačega okolja v porodnišnico porod vedno upočasni ali celo ustavi. A se ob podpori znanega spremljevalca v porodnišnici navadno zelo hitro spet ustali v normalni porodni proces. Če pa ženska v porodni sobi ostane brez podpore bližnje osebe, lahko to vodi v nepotrebne zaplete in posledično povečanje števila urgentnih carskih rezov.
A ob tem ni prizadeta le ženska, pač pa predvsem otrok, ki mu v najpomembnejšem času, v zlati uri po porodu ni omogočeno varno okolje, kožni stik z očetom, torej podpora očeta, ki jo v tem času nujno Če pa ženska v porodni sobi ostane brez podpore bližnje osebe, lahko to vodi v nepotrebne zaplete in posledično povečanje števila urgentnih carskih rezov.potrebuje. Novorojenčke, ki po carskem rezu nimajo stika z mamo, kožni stik z očetom pomirja, manj jočejo in so bolj budni ter imajo boljši sesalni refleks (kar omogoča hitrejši in boljši začetek dojenja). Očetje v tem primeru prevzamejo glavno vlogo negovalca dojenčka (14). V primeru, da ima po carskem rezu otrok možnost takojšnjega kožnega stika z enim od staršev, se skrajša čas, da se vzpostavi dojenje in poveča možnost uspešnosti dojenja, izboljša vzdrževanje telesne temperature novorojenčka ter zmanjša stres pri novorojenčku (15).
Ženske pa bodo ob nezadostni podpori v času nosečnosti in poroda za posledicami trpele tudi po porodu, kar vpliva na slabše povezovanje z novorojenčkom, nižjo samozavest, manjšo uspešnost pri dojenju in povečano možnost poporodne depresije (5, 16).”
Kako pa bi lahko to rešili?
Teja: “Ena od rešitev je, da se v porodnišnice ponovno odprejo vrata za partnerje. Ob tem pa je seveda potrebno poskrbeti za ustrezno zaščitno opremo.
Prav zato, da bi porod ohranjali v varnem okolju, da v tem času ljudje, ki niso okuženi, ne bi vstopali v porodnišnice/bolnice, kjer je verjetnost za okužbo trenutno verjetno največja, skušajo v tujini čim večji del zdravih porodnic usmeriti v babiške hiše. Na Nizozemskem vsem porodnicam, ki ne kažejo simptomov bolezni Covid-19 in nimajo indikacij za bolnišnični porod, svetujejo da rodijo doma.
V tem času pa pri nas porod na domu prepovedo, čeprav vse znane raziskave kažejo, da je za zdrave nosečnice porod na domu enako varen kot porod v porodnišnici (17), še več, ob porodu doma ženske doživijo manj medicinskih intervencij (18), manj pogosto se pojavijo poporodne krvavitve, manj je raztrganin in okužb. Hkrati pa tudi novorojenčki po porodu redkeje potrebujejo pomoč pri dihanju (19). Poleg tega da je ob porodih na domu manj zapletov, pa so ženske s takšnim porodom bolj zadovoljne, poveča pa se tudi uspešnosti in trajanje dojenja (20).”
Literatura
1. https://www.rcog.org.uk/globalassets/documents/guidelines/2020-03-28-covid19-pregnancy-guidance.pdf
2. https://www.acog.org/clinical/clinical-guidance/committee-opinion/articles/2019/02/approaches-to-limit-intervention-during-labor-and-birth
3. https://www.jognn.org/article/S0884-2175(17)30482-3/pdf
4. https://awhonn.org/novel-coronavirus-covid-19/
5. https://www.who.int/news-room/q-a-detail/q-a-on-covid-19-pregnancy-childbirth-and-breastfeeding
6. Bohren MA, Berger BO, Munthe-Kaas H, et al. Perceptions and experiences of labour companionship: a qualitative evidence synthesis. Cochrane Database of Systematic Reviews 2019(3) doi: 10.1002/14651858.43,
7. Bohren M, Hofmeyr G, Sakala C, et al. Continuous support for women during childbirth. . Cochrane Database of Systematic Reviews 2017(7) doi: 10.1002/14651858.CD003766.pub624.
8. Shakibazadeh E, Namadian M, Bohren MA, et al. Respectful care during childbirth in health facilities globally: a qualitative evidence synthesis. Bjog 2018;125(8):932-42 doi: 10.1111/1471-0528.15015 [published Online First: 2017/11/09]
9. Trueba G. , Contreras C. , Velazco M. T., Lara E. G. Martínez, H. B. : Alternative Strategy to Decrease Cesarean Section: Support by Doulas During Labor, J Perinat Educ. 2000 Spring; 9(2): 8–13. doi: 10.1624/105812400X87608
10. Scott K. D. , Klaus P. H., Klaus M. H.: The Obstetrical and Postpartum Benefits of Continuous Support during Childbirth, Journal of Women’s Health & Gender-Based MedicineVol. 8, No. 10, 7 May 2009, https://doi.org/10.1089/jwh.1.1999.8.1257
11. https://www.who.int/reproductivehealth/companion-during-labour-childbirth/en/
12. Kinsella MT, Monk C.Impact of maternal stress, depression and anxiety on fetal neurobehavioral development, Clin Obstet Gynecol. 2009 Sep;52(3):425-40. doi: 10.1097/GRF.0b013e3181b52df1. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3710585/?fbclid=IwAR3cAse6DdT70eb-tjH5wS7zsMr9olGVeAe_7RHR5I5bLI6JzKR6lGmGHHE
13. Hannigan L.J., et.al: Maternal prenatal depressive symptoms and risk for early-life psychopathology in offspring: genetic analyses in the Norwegian Mother and Child Birth Cohort Study. Lancet Psychiatry. 2018 Oct;5(10):808-815. doi: 10.1016/S2215-0366(18)30225-6. Epub 2018 Sep 20. (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/30245187)
14. Erlandsson K., Dsilna A., Fagerberg I., Christensson K. Skin‐to‐Skin Care with the Father after Cesarean Birth and Its Effect on Newborn Crying and Prefeeding Behavior, Birth, 2007, https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/j.1523-536X.2007.00162.x?fbclid=IwAR1afjciarHPkWsebMXzOQ9a5HtzxuaH4wJ-8PDHXr4yp8pJSZORzTfYjcI
15. Stevens J., Schmied V., Burns E., Dahlen : Immediate or early skin‐to‐skin contact after a Caesarean section: a review of the literature, Maternal & Child Nutrition, 2014 https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/mcn.12128
16. Grote N. K. , Bledsoe S. E. Predicting Postpartum Depressive Symptoms in New Mothers: The Role of Optimism and Stress Frequency during Pregnancy, Health & Social Work, Volume 32, Issue 2, 2007, Pages 107–118, https://doi.org/10.1093/hsw/32.2.107
17. Hutton E. K. , Reitsma A., Simioni J. Brunton G., Kaufman K. : Perinatal or neonatal mortality among women who intend at the onset of labour to give birth at home compared to women of low obstetrical risk who intend to give birth in hospital: A systematic review and meta-analyses, EClin. Med., July 25, 2019DOI:https://doi.org/10.1016/j.eclinm.2019.07.005, https://www.thelancet.com/journals/eclinm/article/PIIS2589-5370(19)30119-1/fulltext
18. Olsen O., Meta‐analysis of the Safety of Home Birth, Birth,28 June 2008 https://doi.org/10.1111/j.1523-536X.1997.00004.pp.x, https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/j.1523-536X.1997.00004.pp.x
19. Wax J. R., Lucas F. L., Lamont M, Pinette M. G., Cartin A., Blackstone J. Maternal and newborn outcomes in planned home birth vs planned hospital births: a metaanalysis, A JOG,Volume 203, Issue 3, September 2010, Pages 243.e1-243.e8, https://doi.org/10.1016/j.ajog.2010.05.028 https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S000293781000671X
20. Zielinski R. , Ackerson K. , Low L. K., Planned home birth: benefits, risks, and opportunities, Int J Womens Health. 2015; 7: 361–377. Published online 2015 Apr 8. doi: 10.2147/IJWH.S55561,
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4399594/
Predlog vladi za umik…
Predlog vladi za umik prepovedi:
https://predlagam.vladi.si/predlog/11477