Imate dovolj stalnega prepiranja med otroci? Tukaj je rešitev, ki deluje!

Foto: Shutterstock

Vaši otroci sedijo sredi dnevne sobe, si delijo igrače, se med seboj spoštljivo pogovarjajo in se hihitajo domislicam drug drugega. Kako čudovit pogled in občutek, kajne?

A ne traja dolgo, ko se iz zaveznikov prelevijo v popolne sovražnike. Preden se zaveste, ton njihovega glasu že preseže mejne vrednosti, sliši se kričanje in histerični jok, ležijo eden na drugem in pravzaprav se sploh ne ve, kdo po kom udriha. V trenutku, ko nakažete, da boste posredovali, pa vam v čim glasnejšem joku vsi hkrati hitijo razlagati, kdo je bil kriv in kdo je komu kaj naredil. In med hlipanjem čakajo na vašo plemenito sodbo.

Boj za igračo ali boj za ljubezen?

Če pomislite na pretekle prepire ali če boste opazovali prihodnje (ne skrbite, ne bo potrebno dolgo čakati), se večina prepirov vname zaradi deljenja. In tu je problematično čisto vse: zaplete se pri deljenju igrač, pri pravičnem deljenju hrane, pri deljenju vlog (da, stepejo se celo za to, kdo bo zložil posodo iz pomivalnega stroja ali odnesel smeti).

Pod vsemi prepiri glede pravičnega deljenja (igrač, hrane, vlog …) se skriva čisto preprost razlog: otroci tekmujejo za našo pozornost in ljubezen: »Koga imaš najraje? Kdo je zate najbolj poseben?«

Toda pod vsemi temi zapleti okoli nepravičnega deljenja se pravzaprav skriva čisto preprost razlog: tekmujejo za našo pozornost in ljubezen. Tekmujejo zaradi pravičnega deljenja tega dvojega. Kajti pri skoraj vsakem prepiru med njimi gre za naslednje vprašanje: »Koga imaš najraje? Kdo je zate najbolj poseben? Komu boš dala več, komu boš dala prav?«

Ne verjamete? Samo pomislite na to, kako veliko bolj intenzivno je ravsanje in kričanje, kadar ste v bližini oziroma takrat, ko vedo, da jih slišite ali vidite. Ste že kdaj opazili, da kdo od otrok začne jokati šele takrat, ko posredujete?

Že na poti do njih se v vas porajajo vprašanja: »Moram braniti najmlajšega? Naj jim vzamem igrače? Naj zahtevam, da se drug drugemu opravičijo in drug drugega objamejo? Naj jih ločim po prostorih in dam vsakemu svojo igro?« Te vaše notranje monologe pa otroci zaznajo in boj za zmagovalno stopničko najljubšega se začne stopnjevati.

»Dovolite otrokom, da svoj prepir sami izpeljejo do konca!«

Tovah Klein, direktorica centra za razvoj malčkov Barnard College (med drugim tudi avtorica uspešnice Kako uspevajo malčki), ima za prepire med sorojenci zanimiv nasvet: »Dovolite otrokom, da svoj prepir sami izpeljejo do konca! In če ne želite gledati, kako to počnejo, jih pošljite v sobo, da tam opravijo drug z drugim.«

Nič kaj sočutno se to ne sliši, kajne? Toda razlaga Kleinove ima svoj smisel. Pravi, da z našim posredovanjem njihov prepir postane naša odgovornost. Kadar se torej umaknemo, dovolimo otrokom, da se sami izurijo v veščini prepiranja (ki jim bo kot odraslim prišla zelo prav). Rezultati vas bodo presenetili.

Prvi prepiri, v katere se ne boste poskušali umešati, bodo težki za vaše srce. Toda prvo stvar, ki jo boste opazili, bo ta, da ste se v bistvu veliko preveč vmešavali: pravično ste razdelili igrače, jih silili, da se opravičijo in objemajo, jih morda kaznovali.

Druga stvar, ki vas bo presenetila, bo ta, da prepiri trajajo veliko manj časa. Veliko hitreje se zmenijo med seboj, če opazijo, da ne boste sodelovali v »igri za pozornost in ljubezen«. S tem, ko ne boste več »glavna nagrada«, bodo tudi prepiri med njimi postali vse manj zanimivi. Bitke za ljubezen se bodo dejansko prelevile v bitke za igračo (kar je prej bilo samo videti). Kar pa je nekaj čisto drugega. Predvsem nekaj manj intenzivnega in veliko bolj kratkotrajnega.

Seveda nas vsak prepir med njimi žalosti, saj so vendar bratje in sestre in starši nerazumevanja med njimi težko razumemo. Ker je bitka za vašo pozornost eden ključnih vzrokov za prepire med njimi, je odgovor na vprašanje, kako zmanjšati število prepirov, pravzaprav na dlani: »Lahko se prepirate, toda ne počnite tega pred menoj.« Kleinova svetuje staršem, da to svojim otrokom odločno povejo.