Stvari, ki si jih želijo žalujoči starši

Foto: Shutterstock

Izgubiti otroka za starše predstavlja najhujšo bolečino. Hudo pa je tudi najbližjim, ki bi želeli nuditi oporo, pa ne vedo, kako pristopiti. Vas zanima, kaj si dejansko želijo žalujoči starši?

1. Želim si, da moj otrok ne bi umrl. Želim si ga nazaj.

2. Želim si, da se ti ne bi bal izgovoriti njegovega imena. Moj otrok je živel in je bil zame zelo pomemben. Rad bi slišal, da je bil pomemben tudi zate.

3. Če začnem jokati, ko govoriš o mojem otroku, vedi, da ne jokam zato, ker bi me ti prizadel. Otrokova smrt je razlog mojih solz. Govoril si o mojem otroku in mi dovolil, da sem lahko delila svojo žalost s teboj. Hvala ti.

4. Žalovanje ni nalezljivo, zato si želim, da se me ne bi izogibal. Potrebujem te bolj kot kdaj koli.

5. Potrebujem nekaj, da me zamoti, zato želim vedeti, kaj se dogaja s teboj. Prav tako želim, da ti veš, kaj se dogaja z menoj. Morda bom žalostna in bom celo jokala, pa vendar si želim, da bi se s teboj lahko pogovarjala o mojem otroku.

6. Vem, da misliš name in pogosto moliš zame. Vem tudi, da tudi tebe boli smrt mojega otroka. Želim si, da bi mi to tudi povedal s telefonskim klicem, sporočilom ali objemom.

7. Želim si, da ne bi pričakoval, da bo moje žalosti konec v šestih mesecih. Ti prvi meseci so najbolj travmatični zame, vendar si želim, da bi lahko razumel, da moja bolečina ne bo kar izginila.

8. Zelo si želim okrevati, vendar želim, da bi lahko razumel, da se ne bom nikoli popolnoma opomogla. Vedno bom pogrešala svojega otroka in vedno žalovala za njim.

9. Želim si, da ne bi pričakovali, da bom nehala razmišljati o otroku in bom vesela. Nič od tega se ne bo zgodilo še dolgo časa.

10. Ne želim si pomilovanja, želim pa si, da bi mi dovolil žalovati.

11. Želim si, da bi razumel, kako je moje življenje uničeno. Vem, da ti je težko biti ob meni, ko sem nesrečna. Prosim, bodi potrpežljiv z menoj.

12. Ko rečem: “V redu sem.” želim, da bi lahko razumel, da se ne počutim dobro in da trpim vsak dan.

13. Želim si, da bi vedel, da so vse moje reakcije normalne. Depresija, jeza, obup in žalost so pričakovane. Zato mi prosim oprosti, če sem tiha in umaknjena ali razdražljiva in vzkipljiva.

14. Želim si, da bi razumel, da žalost spreminja ljudi. Ko mi je umrl otrok, je velik del mene umrl z njim. Nisem več ista oseba in nikoli ne bom.

15. Zelo močno si želim, da bi lahko razumel mojo izgubo in žalost, mojo tišino in moje solze, mojo uničenost in moje bolečine. Ampak molim vsak dan, da tega nikoli ne bi zares razumel, ker bi to pomenilo, da bi moral to izgubo izkusiti sam.