Želite, da bi vaši otroci ubogali? Pozitivni načini, kako jih tega naučimo

Eva Strajnar
Petek, 16. februar 2018, 5:39
Image

Starši točno vemo, da moramo otroku priučiti določene lastnosti in načine obnašanja, da se bo pozneje v življenju lažje znašel. A vzgoja ni preprosta, saj je vsak otrok drugačen, starši pa imamo različne prijeme, kako otroka nekaj naučiti. In prinesene vzorce, ki se jih pogosto težko znebimo.

Se včasih zalotite, da obupano stojite in ne veste več, kaj bi naredili? Ko otroku že petič poveste, da mora pospraviti krožnik za seboj in si umiti roke, on pa se pretvarja, da vas ne sliši? V tisti nemoči si morda kdaj celo zaželimo, da bi imeli čarobno palico, ki bi vse skupaj uredila?

A kljub težki nalogi je nekaj gotovo ̶ starši imamo moč, da otroka oblikujemo, ga usmerjamo in pripomoremo, da zraste v zrelega in odgovornega mladega človeka. A včasih napačno pristopimo.

Našteti načini vam bodo olajšali delo in pomagali, da bo otrok na pravi način dobil sporočilo, da uboga.

1. Govorimo, ne kričimo.

Neverjetno je, koliko različnih tonov glasu imamo in kako pogosto pri otroku uporabimo tiste privzdignjene. A stara navada je železna srajca. Če smo vajeni kričati, bomo vse skupaj težko spremenili. A je potrebno. Pomislimo, kolikokrat kričimo na sodelavce? Ali prijatelje? Poskrbimo, da bomo tudi do otroka spoštljivi.

Ko začutimo, da se dviga naša kri in imamo željo, da bi na otroke vpili, začnimo namesto tega govoriti. Vprašajmo se, v čem je težava, razmišljajmo na glas in skušajmo rešiti vse skupaj z besedami. Otroci bodo hitro razumeli, da jim, namesto kreganja, želite pomagati. Tako bodo tudi sami bolj pripravljeni poslušati in izpolniti dogovorjeno.

2. Preusmerimo njihove negativne reakcije.

Otroci imajo ogromno energije. In včasih je ne znajo izraziti drugače kot s kričanjem, jokom ali celo tepežem. V takšnem primeru je potrebno hitro preusmeriti pozornost in vso to energijo usmeriti v nekaj pozitivnega.

Primer: otrok v trgovini začne kričati, da želi bonbon. Če ste se že vnaprej odločili, da ga ne želite kupiti, namesto pregovarjanja otroka raje preusmerite v igro. Načinov je mnogo, samo malo domišljije je potrebno. Morda, da ne sme pohoditi črte. Ali pa naj poišče vse izdelke, ki so zelene barve …

Še boljši način pa je, da mu ob takšni situaciji ponudite priložnost, da se čuti koristnega – naj vam pomaga stehtati jabolka, prenesti vrečko, poiskati jogurt, ki ga ne najdete …

3. Bodimo pozorni na lepo vedenje, ne na slabega.

Večkrat slišimo, kako pomembno je za otroka, da pridobi našo pozornost. Če ne zlepa, pa na neprimerne načine. Tako otrok, ko se čuti zapostavljenega, začne jokati, postane siten, nerga, loputa z vrati ipd. Dejansko pa je v njem klic po pozornosti. Najpogostejši reakciji staršev sta, da bodisi postanemo jezni in ga okregamo bodisi pa tečemo tja in ga začnemo na vse načine tolažiti.

V takšnih primerih pa najbolj pomaga, da dejanje ignoriramo. Gremo mimo, kot da se ne bi zgodilo nič. Ne posvečamo pozornosti ravnanju, ki ni primerno.

Zato pa se potrudimo najti nekaj, kar je otrok naredil pravilno in lepo in tisto posebej pohvalimo.

Na primer: otrok je siten, nerga in se pritožuje. Ko ugotovimo, da dejansko potrebuje našo pozornost, poiščemo ravnanje, ki ga je naredil (čeprav morda še tako nepomembno) in to pohvalimo: »Všeč mi je bilo, da si si umil roke, ko si prišel domov. Vidim, da postajaš odgovoren …«

Otrok se bo po nekaj epizodah hitro naučil, da mu pozornost namenite, ko naredi nekaj dobrega, ne ko vas izsiljuje ali dela nekaj slabega.

4. Ne pozabimo, da ima vsako dejanje posledico.

Ne glede na to, kaj v življenju storimo, bodisi nekaj dobrega ali slabega, vsaka stvar ima svojo posledico. In vsako ravnanje ima protiutež, ki je lahko dobra šola za otroka.

Priučimo mu, da vsako njegovo ravnanje, naj bo dobro ali slabo, pusti posledice, ki se jih morajo naučiti popraviti sami. Je polil sok? Najboljši način je, da za seboj pobriše sam. Ne mara večerje? Naslednji dan naj jo pripravi on. Je jezikal? Naj bo nekaj minut tiho.

Naloga starša je, da otroka usmerimo, da se svojih dejanj zave.

Seveda tudi obrnimo sliko. Je razveselil prijatelja, ker mu je posodil igračo? Povejmo mu, da smo nanj ponosni. Je posadil rožo? Opazujmo skupaj z njim njeno rast.

Spodbujajmo, krepimo in usmerjajmo ga, da bo prepoznaval sadove svojega dela.

Povzeto po: ourfamilyworld.com

Foto: jw.org 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa

29. marec 2019 ob 17.30

Cerklje, Koper, Celje, Novo Mesto,
Ljubljana