Zdravljenje neplodnosti lahko povzroči stresno motnjo

Nedelja, 21. oktober 2012, 8:00
Image
ptsm
Veliko parov se srečuje s težavo neplodnosti. In še vedno je velika večina v Sloveniji poslana na IVF postopke. Za žensko pa so postopki zdravljenja neplodnosti lahko tako stresni, da obstaja možnost razvoja posttravmatske stresne motnje (PTSD, PTSM).

 

Posttravmatska stresna motnja (PTSM) je intenzivna anksiozna reakcija, ki je posledica preživetja izjemno hudega dogodka (travme), ob čemer je bila oseba močno prestrašena, doživela je občutke nemoči ali je bila v šoku.

Za tako motnjo je značilno dolgotrajno podoživljanje travmatičnega dogodka v obliki pogostega spominjanja, nočnih mor, "flash back" doživetij ter močnih čustvenih ali telesni odzivih ob srečanju z ljudmi ali situacijami, ki spominjajo na travmatičen dogodek.

Rezultati nove študije, ki so bili predstavljeni na Ameriškem združenju psihologov v Orlandu, kažejo na to, da je skoraj 50 % tistih, ki so šli skozi postopke zdravljenja neplodnosti, doseglo kriterije za diagnozo PTSM. Med takimi je motnja kar šestkrat pogostejša, kot pri običajni populaciji, kjer za to motnjo trpi 8 % ljudi.

Odkritja kažejo na potrebo po spremembi dosedanje definicije motnje, ki navaja, da se razvije pri ljudeh, ki so že doživeli ali bili priča življenjsko ogrožajočemu dogodku. Raziskovalka Allyson Bradow, voditeljica psihološkega centra v Domu nedolžnih (neprofitna organizacija za pomoč družinam v stiski), meni, da bi bilo potrebno definicijo razširiti in v dejavnike tveganja vključiti ne samo preživele travmatične dogodke temveč tudi potencialno travmatične dogodke, kar neplodnost tudi je.

Sama pravi: "Definicija travme bi morala vključevati tudi življenjska pričakovanja. Plodnost je tako globoko zapisana v naše telo, da njeno zdravljenje največkrat pomeni pravzaprav zdravljenje lastnih pričakovanj o tem, kaj bi naše življenje lahko ali moralo biti. Vse to pa je za žensko telo izredno stresno."

Boj z neplodnostjo

Allyson je pri 26 letih brez težav zanosila in rodila svojega prvega otroka. Ko pa sta čez nekaj let z možem želela spočeti drugega otroka, so se pojavile težave. Diagnosticirana je bila sekundarna neplodnost, ki se nanaša na neplodnost s pojavom po prvem rojstvu otroka.

»Diagnoza neplodnosti oziroma nesposobnosti za to, da bi imela otroke, je eden tistih velikih potresov, ki zamajejo tvoj svet. In potem so tu še vsi popotresni sunki testiranj, odločanj in morebitnih postopkov zdravljenja,« še dodaja Allyson Bradow, ki je tudi sama šla skozi postopke in izkusila vse spremljajoče simptome, ki gredo še dlje od depresije in žalovanja. Podobno so doživljali tudi ostali pari, s katerimi je govorila.

Da bi odkrila, v kakšnem obsegu se ti simptomi pojavijo pri tistih, ki so podvrženi postopkom, je Bradow s svojo ekipo izpeljala raziskavo med 142 ljudmi, ki so te postopke izkusili. Med vključenimi je bilo 97 % žensk, pri tretjini je zdravljenje trajalo od enega do dveh let. Preko elektronske izpolnitve vprašalnika so ocenjevali njihove simptome, ki bi ustrezali posttravmatski stresni motnji. Diagnoza neplodnosti in njeno zdravljenje je bilo pojmovano kot travmatičen dogodek.

Skoraj polovica (46 %) je izpolnjevala kriterije za PTSD. Znotraj teh je 75 do 80 % ljudi doživljalo veliko žalost in prizadetost ob raznih situacijah, ki so jih spomnile na njihovo neplodnost, npr. ob reklamah za otroške plenice. Pri večini so bila vključena še občutja oddaljenosti ali odrezanosti od ostalih ljudi, pogosto pa so doživljali tudi razdražljivost, brezupnost in spremembe v njihovi osebnosti.

Potreba po svetovanju

Med tovrstnimi postopki ni poskrbljeno za čustveno ali psihološko podporo. Nihče niti ne omenja morebitnih sprememb v doživljanju in čustvovanju. Bradow nadaljuje takole: "Osebje je osredotočeno le na to, da omogočijo zanositev … to je njihovo delo. Medicinska intervencija na tem področju pa močno vpliva na posameznika in par, toda s tem se ne ukvarja nihče."

Rezultati študije potrjujejo, da veliko žensk, ki gredo skozi IVF postopke, izkuša simptome PTSM. Tudi pri nas so pari, ki se srečujejo z neplodnostjo, največkrat poslani na IVF postopke, kjer je poleg ostalih pomanjkljivosti in etične spornosti tudi premalo skrbi za podporo in pomoč pri srečevanju s čustvenimi in psihološkimi posledicami take izkušnje.

Premalokrat pa je predstavljena naravna pot spremljanja in tudi zelo uspešnega zdravljenja reproduktivnega zdravja. To je t.i. »NaProTehnologija«, ki je popolnoma naravna in ne vključuje stresnih situacij. Več o tem si lahko preberete na www.fertilitycare.si.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.