Znanost pravi, da me bo starševstvo naredilo nesrečnega. In zakaj vseeno vstopam vanj?
V zadnjem mesecu so bili mediji polni zastrašujočih naslovov o tem, kako nesrečni so v resnici starši in kako je starševstvo hujše od ločitve in smrti partnerja. Povod za to je bila objava nemške raziskave, ki govori o (ne)sreči novopečenih staršev. Ta namreč po rojstvu otroka pri mnogih precej upade, še posebej med bolj izobraženimi in starejšimi starši. Večji kot je upad sreče, manjša je možnost, da bo novorojeni kdaj imel bratca ali sestrico. Med mnogimi zastrašujočimi zapisi na to temo pa precejšnje nasprotje in svežino (in lahko bi rekli tudi zdrav razum) prinaša naslednji zapis novinarja in urednika portala Vox, Timothyja B. Leeja:
Moja žena je noseča, tako da me raziskave o tem, kako starševstvo vpliva na srečo ljudi, osebno zadevajo. In nova raziskava kaže, da očitno delava veliko napako. Kot so recimo zapisali v naslovu članka pri Washington Postu: “Starševstvo je hujše od ločitve, brezposelnosti – in celo smrti partnerja.”
V nedavni študiji so skušali izmeriti, kako starševsto vpliva na samoocene ravni sreče pri posameznikih. Raziskovalci so anketirali 2.016 Nemcev in jih vprašali: “Kako zadovoljni ste s svojim življenjem, če pri tem upoštevate vse stvari?” Ugotovili so, da je prihod otroka zmanjšal samooceno sreče v večji meri, kot jo zmanjšajo ločitev, brezposelnost ali smrt partnerja.
Ena možna interpretacija teh izsledkov je ta, da bi ljudje pač morali imeti manj otrok. Sam pa menim, da je veliko bolje zaključiti, da je zanašanje na tovrstne podatke zelo slab način pristopanja k večjim življenjskih odločitvam.
To lahko zelo dobro vidimo, če pomislimo na ljudi, ki so v svojem življenju dosegli velike stvari. Večina uspešnih podjetnikov vam bo povedala, da ustanavljanje podjetja ni najbolj zabavna reč. Povprečen ustanovitelj porabi več let za naporno in nehvaležno delo, ki obljublja le malo možnosti, da se bodo napori kdaj poplačali. In na nek način naredi uspeh podjetništvo le še bolj težavno – vodja uspešnega podjetja se sooča z ogromnimi časovnimi zahtevami in stalnimi skrbmi, da bo en napačen korak lahko povzročil izgubo vsega.
Podobne stvari bi lahko rekli tudi za druge ambiciozne, uspešne ljudi – pisatelje, glasbenike, izvoljene politike. Njihova življenja morda od daleč izgledajo sijajna, a na vsakodnevni ravni so pogosto bolj naporna in stresna od povprečnih. To še posebej velja za zgodnja leta, ko ljudje šele vlagajo vase in upajo, da se jim bo to kasneje v življenju poplačalo. Kljub tem senčnim platem pa se mnogi ambiciozni mladi ljudje odločajo, da si bodo skušali ustvariti prav takšne izzivalne kariere.
Večin od nas nikoli ne bo novi Steve Jobs ali Stephen King. A vzgoja in skrb za otroka sta način, kako lahko večina zdravih odraslih nekaj pomembnega prispeva za prihodnost celotne družbe. Tako kot drugi zahtevni in pomembni projekti tudi vzgoja otroka vključuje obdobja frustracij in stisk. In enako kot velja za prej omenjene projekte, tudi za vzgojo otroka velja, da so potrebni gromozanski osebni vložki v upanju, da se bodo čez leta ali celo desetletja bogato poplačali.
Morda je samoocena ravni sreče res nižja, še posebej v prvih letih, ko so potrebni največji vložki. A če je to razlog, zakaj naj ne bi imeli otrok, potem je to tudi razlog, zakaj v življenju ni smiselno slediti nobenim dolgoročnim načrtom.
Vir: vox.com
Prevod: Mica Škoberne
Foto: telegraph.co.uk, etsy.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
