Zakonski konflikt – prostor rasti

Thumbnail

Zdravi zakonski in partnerski odnosi so izredno dinamični.  V njih so dobrodošli tudi konflikti, ki pa jih morata partnerja znati izkoristiti za razvoj samih sebe ter svojega odnosa.

Odprtost in ranljivost

Pogoj za razvoj zakonskega odnosa sta prav ranljivost in pripravljenost prisluhniti drugemu. Jasno je, da se v trenutku konflikta nihče od partnerjev ne počuti dobro. Oba sta na nek način ranjena, razbolena, ob drugem se počutita se nerazumljena. Ni problem, da se tako počutita, problem nastopi, če drug ob drugem ne zmoreta biti ranljiva, če o svojih občutkih, željah, bolečini, hrepenenjih ne zmoreta govoriti … Če se zapirata vase, kjer vsak ostaja s svojo bolečino in občutkom nepovezanosti, nerazumljenosti ter brez občutka, da drug drugemu želita dobro.

Le par, ki je pripravljen tvegati, se spraševati in govoriti o svojih občutkih ter vztrajati, ima možnost razvijati vedno bolj polne in osrečujoče odnose.

Kakršnakoli obrambna drža (trma, izogibanje govorjenju o stiski, odpor in zavračanje odziva) onemogoča razvoj posameznika, predvsem pa tudi partnerskega odnosa. Le posameznik in par, ki je pripravljen tvegati, razmišljati o sebi, se spraševati o svojih občutkih ter o njih govoriti in tudi vztrajati, ima možnost neprenehoma poglabljati razumevanje sebe ter razvijati vedno bolj polne in osrečujoče odnose.

Iskrenost

Prvi korak na poti do razvoja sebe in odnosov je iskrenost do sebe. To pomeni, da si je najprej potrebno priznati tudi stvari o sebi, ki so neprijetne, ki jih ne bi rad čutil ali se jih zavedal, vendar veš, da so v tebi. Nujno je, da si vsebine, ki jih posameznik čuti v sebi, prizna in jih zaradi strahu ali sramu pred drugimi še naprej prikriva ali tlači.

Razvoj zavedanja sebe je sicer relativno počasen in dolgotrajen proces, a z vztrajnostjo, potrpežljivostjo ter vedno globljo iskrenostjo, izredno odrešenjski. Zaradi neprimernih vsebin o sebi, sebe namreč ni treba sovražiti, se sramovati ali bati. Bolje se je z njimi soočiti ter se razvijati v boljšo smer.

Prvi korak na poti do razvoja sebe in odnosov je iskrenost do sebe.

V zakonskem odnosu, kjer vlada pomanjkanje iskrenosti ter govorjenja o svoji notranjosti, vlada nezadovoljstvo ter beda. To namreč pomeni, da nobeden izmed partnerjev ni v stiku s seboj, kar naredi odnos nepredvidljiv, nevaren ali prazen.

Spoštovanje in empatija

Znotraj konflikta se pogosto zgodi, da partnerja drug z drugim ne ostaneta spoštljiva. Jeza se sprevrže v poniževanje, očitke, cinizem, manipulacijo, negovorjenje z drugim (tihi dnevi) ali celo verbalno ali fizično nasilje. Vse to neposredno onemogoča ranljivost, sočutje ter možnost rasti. Prav tako onemogoča, da drug v drugem prepoznata želje in hrepenenja drugega, ki so enako pomembni kot njegovi.

Poleg iskrenosti do sebe sta spoštovanje ter sočutje med partnerjema pogoj, da lahko drug drugega sprejmeta takšnega, kakršen je, in se o tem tudi pogovarjata.  Šele tako lahko gradita zaupanje, ki je prav tako eden od temeljev zdravega ter osrečujočega odnosa.

V odnosu sta vsak zase odgovorna za svoj razvoj in svoje dostojanstvo. Sama s seboj morata razčistiti, kako se počutita, kaj si želita, po čem hrepenita, kaj potrebujeta … Šele ko prideta do globlje resnice o sebi, ko se zavedata, kako se počutita, lahko o tem iskreno ter vztrajno pripovedujeta partnerju. Tako drug ob drugem prečiščujeta sebe, se sprejemata z ljubeznijo in jo potem lahko tudi delita naprej.

Sočutje od zunaj

Poleg iskrenosti do sebe sta spoštovanje ter sočutje med partnerjema pogoj, da lahko drug drugega sprejmeta takšnega, kakršen je, in se o tem tudi pogovarjata.

Včasih se zgodi, da je pot do iskrenosti za par prenaporna. Porajati se začne občutek, da sama še dolgo ne bosta zmogla priti do medsebojen ranljivosti ter spoštovanja. Priznanje te nemoči in stiske je velik korak na poti iskanja sočutja od zunaj oz. odnosov, kjer bi se o tej stiski ter bolečini lahko pogovarjali, kjer bi ju nekdo tretji v tem lahko začutil in ob katerem bi lahko prišla do besed o samih sebi.

V takem prostoru se kanal, po katerem prehaja sočutje, lahko razširi hitreje kot doma, kjer se partnerja pogosto vrtita v enih in istih prepirih ter konfliktih in iz tega vrtinca ne uspeta izplavati sama. 

Dr. Andreja Poljanec je specialistka zakonske in družinske terapije, soavtorica knjig Med dvema ognjema in Rahločutnost do otrok, ustanoviteljica Študijsko-raziskovalnega centra za družino, vodja Šole rahločutnega starševstva in »Skupine za mlade mamice«; je poročena mama petih otrok; spremljate jo lahko tudi v nizu oddaj Srce na iskreniPLUS.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja