Zakonca Eggerichs: zakon ni namenjen temu, da v njem zgolj preživimo, ampak da v njem predvsem uživamo

Eva Strajnar
Četrtek, 22. marec 2018, 6:42
Image
»Zakaj mi nihče ni tega povedal že prej?« Je najpogostejša misel ljudi, ki so imeli priložnost poslušati zakonca Eggerichs. Strokovnjaka za odnose, predvsem partnerske, potujeta po vsem svetu in spodbujata: zakon je lahko čudovit.

Kolikokrat nam povedo, da se moramo na zakon dobro pripraviti? In da je zakonski odnos dinamičen proces, v katerem moramo kar se da aktivno sodelovati in se priučiti nekaterih lastnosti, da potem lažje delujemo in ne zapademo v začaran krog prepirov in nesoglasij?

Zakonca Eggerichs sta trenutno na Evropski turneji, kjer bosta v 14 mestih in šestih različnih državah zakonce spodbujala, da lahko zakon ne zgolj preživimo, ampak v njem predvsem uživamo. Ob tej priložnosti smo z njima poklepetali o odnosih; tako med zakoncema kot tudi z otroki.

V okviru turneje bosta prihajajoči vikend imela tudi dva večja dogodka v Sloveniji: v soboto, 24. marca 2018, v Mariboru, in v nedeljo, 25. marca v Medvodah.

Začeli bomo z najbolj preprostim, a večnim vprašanjem  ̶  zakaj prihaja do toliko dnevnih nesoglasij v zakonu, čeprav se imava rada?

Med dobronamernimi ljudmi prihaja do nesoglasij predvsem zaradi nerazumevanja nasprotnega spola. Čeprav smo v očeh Boga vsi enakopravni, vseeno nismo enaki. Imamo xx in xy kromosom. Verjameva, da ima večina parov dober namen in so radi poročeni, a gledajo z različnih perspektiv – imajo modra in roza očala. Te perspektive niso napačne, samo drugačne. Ampak ravno te različnosti povzročijo napetosti, ki vodijo v prepir.

Na primer: med samim konfliktom je v  85 % tisti, ki se umakne, moški, ker se mora pomiriti. Njegovo srce bije sto na uro. Žene veliko lažje prenašajo neposreden spor. Zato tudi zelo težko razumejo umik moža. V glavah sklepajo, da je možu vseeno za njun zakon. Dejansko pa je situacija popolnoma druga – mož se umakne ravno zato, ker mu ni vseeno. On potrebuje mir, da razmisli, oceni situacijo, najde rešitev. To je njegov način, da pokaže, da mu je mar.

Pogosto slišimo, da se ženske bolj trudimo za odnos kot moški. Se vama zdi, da to drži?

Večina mož je enakovredno zainteresirana za svoj zakon kot njihove žene. V odnosu do žene se počutijo podobno, kot bi se urili v vojski  ̶  po nekaj letih zakona se lahko zgodi, da se začnejo umikati in ne želijo biti tako močno vključeni v čustveni svet svoje žene. Ampak ravno na tečaju Ljubezen in spoštovanje razlagamo, da možje niso manj zainteresirani, čeprav se ženam morda tako zdi.

Poudarjamo, da so tudi možje ranljivi, čeprav mnoge žene mislijo, da ne bi smeli biti. Ampak ravno v tej ranljivosti je razlaga – ko v sporu postanejo ranljivi, se v njih vzbudi jeza in utihnejo. Ne želijo jokati ali se pogovarjati o svojih čustvih. Preprosto ugasnejo. Žene pa takšno reakcijo razumejo preko svojih oči in sklepajo, da jim je vseeno. Ko žene prepoznajo moževo ranljivost in jo dopustijo, se stvari premaknejo, začneta se povezovati.

Razumemo, da moški potrebuje spoštovanje. Pa vendar, žene pogosto obvladamo teorijo, v praksi pa je ne znamo udejanjati. Kaj v dejanskem življenju pomeni spoštovati moža?

Vsak od nas potrebuje spoštovanje. Pa vendar obstaja razlika med resnično potrebo po spoštovanju in občutkom, da potrebujemo spoštovanje. Tu prihaja do razlike med moškim in žensko. Večina moških bo intenzivnost spora doživljala preko spoštovanja. 7000 ljudi smo vprašali: »Ko se z zakoncem prepirate, se takrat počutite neljubljene ali ne spoštovane?« 83 % moških je odgovorilo nespoštovane, medtem ko je 72 % žensko odgovorilo, da se počutijo neljubljene.

Medtem ko je večina mož prepričana o ženini ljubezni, jih veliko doživlja, da ga žena ne spoštuje. Ampak že v Svetem pismu je zapisano, naj žena spoštuje moža, mož pa ženo ljubi (Ef 5,33). Čeprav je to morda na videz ne intuitivno in skregano z logiko sveta, je dejansko prav to ključ in pot do moškega srca. In do medsebojne povezanosti z njim.

Kaj vidva naredita, ko prepoznata, da sta v začaranem krogu? Imata kakšno konkretno nalogo, zanj ali zanjo, ki bi jo lahko podelila z nami? Kako naj odreagira on, kako ona?

Začaran krog bomo bolje pojasnili na dogodkih v Mariboru in v Medvodah. Na kratko: če se žena ne čuti ljubljeno, se odzove brez spoštovanja, brez da je deležen spoštovanja, pa se mož odzove neljubeče. In obratno. V takšen začaran krog pademo vsi. Tudi midva s Saro. Ne glede na to, o čem se sporečeva, veva, da obstaja neka meja. In če jo prestopiva, se znajdeva v krogu, ko se počutim nespoštovanega, Sara pa neljubljeno.

Lahko podate primer?

Ko se prepirava, denimo okoli financ, pridejo trenutki, ko se Sara zaradi mene počuti neljubljeno. Jaz ji jezno razlagam, da preveč zapravlja. Ob tem se sam počutim nespoštovanega, saj mi Sara navrže, da preslabo zaslužim. V tem trenutku denar ni več glavni problem, ampak najino medsebojno nerazumevanje. Na dogodku bomo spregovorili tudi o tem, kako izstopiti iz začaranega kroga.

Iz primarne družine vsak prinese svoje navade. Kako te različnosti uskladiti v zakonu?

Vsi pari na svetu v svoj zakon prinesejo svoje navade, izkušnje in preference. Zelo redko se zgodi, da bi nekdo prinesel zgolj slabe navade in drug samo dobre. Ja, morda je neka navada boljša od druge, pa vseeno ne pomeni, da je druga navada zato slaba. Morda je samo malo manj dobra.

Lahko rečemo, da nobena navada ni napačna, samo drugačna. Na dogodku Ljubezen in spoštovanje bomo povedali, kako se soočiti s prepletom navad tako, da ob tem ne uničimo ženinega ali moževega duha. Čeprav obstajajo situacije, ko sta oba zadovoljna (t.i. situacija »win-win«), je bolj od usklajevanja teh navad pomembno, da se naučimo, kako se izogniti začaranemu krogu.

Kaj sta odnesla iz odnosa vajinih staršev, sploh Emerson, ki je imel izrazito slabo izkušnjo?

Del mojega pogona, kar me žene pri mojem delu, je prav moja originalna družina. Moja starša sta se ločila, ko sem bil star komaj leto dni. Leto pozneje sta se ponovno poročila, a potem spet razšla za šest let. Oče je imel težave z agresivnostjo, poleg tega sem pri enajstih letih odkril, da je mamo prevaral. To je v meni pustilo globoko bolečino.

K sreči sta moja starša našla Boga in ko sem bil star 18 let, se je njuno življenje popolnoma spremenilo. V mojem ranjenem srcu pa je vedno bolj gorela želja, da bi pomagal ljudem, kot sta moja starša, ki sta bila sicer sama po sebi dobronamerna, a sta v zakonu doživljala jezo, bolečino, frustracije. Večkrat si rečem: »Ko bi moja starša vsaj poznala načela ljubezni in spoštovanja, bi se stvari odvijale drugače.« Bila sta v začaranem krogu, a nista našla načina, kako bi se iz njega rešila.

»Zakon ni namenjen temu, da bi bili srečni, ampak sveti« smo lahko slišali v enem od vaših predavanj v okviru sklopa tečaja Ljubezen in spoštovanje.

Ta misel je za nekatere zelo zastrašujoča. Stavek slišijo kot: »V tem zakonu moram biti kot menih. Nesrečen in z ogromno potlačenimi željami, ki jih imam.« Dejansko pa je daleč od tega. Ideja je ohrabljujoča in dobra. Bog želi, da sem v odnosu do Sare vedno ljubeč (ker je to sveta in prava stvar, ki jo moški stori) in takrat se Sara dejansko odzove pozitivno in oba sva srečna. Ko pa jo želim na vsak način spremeniti po mojih merilih, pa to nikoli ne uspe.

Nekateri pari porabijo mnogo let v prepiranju, ker želijo drug drugega spremeniti. Porabijo pa zelo malo časa, da bi spreminjali sebe. Predstavljajte si, da bi mi uspelo postati določen tip človeka, takšen kakršen želim biti in bi spreminjal sebe, ne Sare?

Kako to udejanjati ob vsej propagandi sveta, ki kliče k temu, da mora biti vedno vse popolno, in da moramo biti vedno srečni?

Dejansko je težava v nas, ker globoko v sebi ne verjamemo, da lahko s tem, ko spremenimo sebe, motiviramo in poživimo zakonca. Ne verjamemo v to, ker smo nekoč to že poskusili in se ni obneslo. Mislimo si, da smo naredili vse, kar smo morali, zakonec pa se na to ni odzval. Zato sklepamo, da se mora spremeniti zakonec, ne mi.

Ampak bistvo tega, da je potrebno biti bolj svet kot pa srečen, je, da se vse, kar naredimo v zakonu, kako se obnašamo do svojega zakonca, kako reagiramo, dotakne Božjega srca. Ko delamo tako, kot je Božja volja, ne glede na to, kako reagira zakonec, smo na pravi poti.

Čeprav je najverjetneje, da se bo žena začela odzivati spoštljivo, ko bo čutila moževo ljubezen, in se bo mož začel obnašati bolj ljubeče, ko bo začutil spoštovanje, to ni zagotovilo. Pa vendar je vsak zakonec, ne glede na to, kako reagira njegov partner, poklican k svetosti; zaradi Boga in zaradi Božjega načrta zanj.

Kaj narediti, ko zakon res trpi zaradi nekega hudega prestopka, varanja, nasilja, alkohola?

Nanašal se bom na sedem A-jev, ki so Adultery, Abandonment, Addiction, Abuse, Adversity, Apathy, in Arrogance (prešuštvo, zapuščenost, zasvojenost, zloraba, nesreča, apatija in aroganca). Tu ne moremo kar površno obravnavati vseh teh bolečih okoliščin. Vsak par ima svojo zgodbo in vsako je treba obravnavati posamezno.

Pomagali smo tudi parom, ki so v začetkih zakona zaradi majhnih nesporazumov zašli v katero od zgoraj naštetih bolečin. Preko srečanj pogosto spoznajo, da mu zakonec globoko v sebi ni želel slabo, ampak je zaradi nespoštovanja žene ali neljubečega moža njun zakon obstal v začaranem krogu, ki se je stopnjeval do najhujših prestopkov.

Seveda je to skoraj nemogoče spoznati samo po sebi, saj svojo bolečino veliko bolj doživljamo kot pa smo empatični do zakonca. Preko srečanj pa so začeli prepoznavati dobronamernost v svojem partnerju in zdravljenje se je lahko začelo. 60 % parov, ki so bili pred ločitvijo ali celo ločeni, pa so prišli na našo konferenco, se je odpovedalo ločitvi ali znova poročilo. Tako močno je naše sporočilo.

Če se nekoliko dotaknemo tudi vaše nove knjige Mati in sin: kaj je najvažnejše v tem odnosu?

Ogromno mam mi je pisalo ali mi osebno povedalo, da so načela ljubezni in spoštovanja upoštevale pri svojih sinovih in njihov odnos se je popolnoma izboljšal. Za mnoge je bilo to odločilno, saj so pripovedovale, da so izgubljale vez s svojim sinom, nekatere že v sinovih rosnih letih.

Mame hrepenijo po čustvenem odnosu s svojimi fanti. To je razlog, da ga vsak dan, ko pride iz šole, izprašajo najmanj deset vprašanj. Večina fantov odgovori z eno besedo. Zaradi tega se mame počutijo nepovezane s sinovi. V knjigi predstavim zgodbe, v katerih se je mamam spremenilo življenje, potem ko so začele upoštevati nekatera preprosta pravila.

Kaj lahko mati stori, da vzgoji sina v samostojnega, pokončnega moškega, ki bo znal ljubiti?

Mame želijo, da bi bili njihovi sinovi ljubeči in pokončni. To seveda za seboj potegne vprašanje: »Pa so pri tem uspešne?« V knjigi spregovorim ravno o tem, kako vzgajati sina, da bo ljubeč in pokončen. Govorim o tem, kako lahko sina bolj uspešno usmerimo v naše zastavljene cilje. Seveda to ni formula. Fantje niso poskusni zajčki. Fantje so preprosta človeška bitja, ki se odzovejo na nekatere zakonitosti, ki jih mnoge mame spregledajo. Ko pa mame prepoznajo fantove osnovne potrebe in nanje odgovorijo, se začne spreminjati tudi njihov odnos.

Sarah, kaj mislite, da bi Bog želel sporočiti vsem mamam, ki vzgajajo fante?

Drage mame, ljubite svoje sinove. Ko bodo odraščali, se ne bodo vedno obnašali v skladu z vašimi pričakovanji. Ko bo vaš sin prehajal iz fantovskega sveta v svet moškega, morda ne bo več tako prisrčen in ljubek kot je bil kot otrok.

Zaradi kulture, v kateri živimo, nekatere mame mislijo, da je z moškostjo nekaj narobe in izgubijo kompas, kako vzgajati mladeniča. Pri tem ga lahko usmerijo na napačno pot, na tisto, na katero ga vabi sodobna kultura, in ne na pot, ki bi ga pripeljala do spoznanja, kdo dejansko je. Mislili bi si, da bi v današnjem času morali vedeti vse o fantih. Pa vendar mnogo mam spregleda, da fantje razmišljajo kot fantje. In da jim morajo to omogočiti.

Na konferenci vedno vprašam vse mame: »Zamislite se, kakšnega zeta si želite? Tako vzgajajte tudi svojega sina.« Nikoli ni prepozno, da obnovimo odnos.

Emerson, kaj mislite, da bi Bog želel sporočiti vsakemu zakonu?

Vprašal bi vas, kako želite peljati vaš odnos, kot Hollywood ali Holy Word (ali želite živeti po kulturi sveta ali po sveti, Božji Besedi)?

Vsak si mora razčistiti ali verjame v Boga in mu zaupa, da je Njegov načrt za zakon čudovit.

Bog ni oddaljen. Sliši nas, ko mu zaupno kličemo: »Bog, pomagaj mi v mojem zakonu. Verjamem, da si naju ti združil. Ohrani naju povezana. Pomagaj nama, da se bova naučila veščin, ki jih v zakonu potrebujeva in nama pokaži svoj načrt, ki ga imaš za naju. Pomagaj nama, da ne bova imela nerealnih predstav o zakonu in pomagaj nama, da bova vedno drug ljubila in spoštovala.«



Knjigo Mati in sin lahko kupite tudi v spletni trgovini Iskreni in v naši prodajalni na Nazorejvi ulici 1 v Ljubljani.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem