Zakaj svoje otroke učim vrtnariti

Mateja Kropec Šega
Ponedeljek, 11. julij 2016, 5:13
Image
druzina vrtnari1

Čeprav počneva v glavnem marsikaj drugega, sva z možem po duši kmeta. Oba izhajava iz kmečkega okolja, mož celo z majhne kmetije. In obema zemlja diši. To čutiva kot vrednoto in to želiva predajati naprej.

Hrana »pride« iz dela človeških rok

Želiva, da najini otroci vedo, da hrana ne raste v trgovini in da je za to, da je na krožniku vsak dan kosilo, potrebno še mnogo več kot iti občasno v trgovino in s polic izbrati nekaj lepo zavitih dobrot.

Hrana je božji dar in sad dela človeških rok in tega otrok ne razume, če ne izkusi. Izkusiti pa je s tem v zvezi potrebno vse. Odvisnost od vremena (»Ne, to soboto ne moremo na izlet, ker bo lepo vreme in je treba saditi!«), razočaranje zaradi preveč ali premalo vode, toče, rastlinskih bolezni in škodljivcev, okopavanje v zgodnje poletni vročini, redno skrb, da vse, kar zraste, pravočasno pobereš in primerno pospraviš. In seveda slast izpuljenega korenčka, ki ga samo za silo obrišeš in poješ kar na vrtu …

Skrb za zdravje

V časih, ko naraščata prehranska in okoljska osveščenost, hkrati pa je svet poln goljufij in ponarejanja, je zares, čisto zares, zanesljivo dobro pridelano samo tisto, kar dobro pridelamo sami. Otrokom je treba povedati, da se strupi v glavnem na zunaj ne vidijo. In da je včasih na videz malo slabša kvaliteta v resnici boljša izbira. Ter da je marsikateri prečudovit kupljen sadež v resnici tako čudovit zato, ker je tako prepojen s strupi, da ga »še bolezni in škodljivci ne marajo«.

Želiva, da najini otroci vedo, da hrana ne raste v trgovini in da je za to, da je na krožniku vsak dan kosilo, potrebno še mnogo več kot iti občasno v trgovino.

Zelenjava z domačega vrta je tudi edina, ki jo imamo priložnost pojesti neposredno po nabiranju, takrat ko vsebuje največ dobrega.

Skrb za vrt je tudi terapevtska. Kar nekaj nas je, ki trdimo, da ni opravila, ki bi sproščalo bolj kot pletje. In ura ali dve popoldanskega vrtičkanja je tudi odlična telesna vadba.

Božje stvarstvo

Zdi se mi naravnost čudežno, kako smo si ljudje stvarstvo uspeli podrediti, preučiti in ga z znanjem in izkušnjami obogatiti. Bog to od nas želi. Hoče pa tudi, da to počnemo s spoštovanjem do stvarstva.

Kaj je za otroke čarobnejše kot opazovati kalitev semen in rast rastlin? Če sami posejejo solato, jo presadijo in zalivajo, pulijo plevel okoli nje in nas nazadnje razveseli pri zdravi slastni večerji, postanejo tudi neprijetna opravila smiselna.

In stik z zemljo je za otroka nekaj najbolj osnovnega in potrebnega. Oblecimo jih v kaj preprostega, pustimo jim packati in mečkati zemljo med prsti. Poleti jim sezujmo sandalčke in pustimo, da male nogice s podplati zaznavajo različne podlage.

Ljubezen do slovenske zemlje

Imeti zemljo ni kar tako. In Slovenci jo imamo. Veliko naše zemlje je prepojeno z znojem in žal tudi s krvjo naših prednikov. Imeti svojo zemljo je nekoč pomenilo, da obstajaš kot (na)rod, da se lahko preživljaš. Danes se je to skoraj povsem porazgubilo. Delo na zemlji se danes ne splača več, kmete enačimo z »lovci subvencij na dragih traktorjih«. Hrana je podcenjena, delo tudi. In v tak svet je otroke včasih presneto težko vzgajati.

V naši družini se, čeprav  vem, da ni slišati prav sodobno, trudimo delo na zemlji razumeti tudi kot spoštovanje tradicije, znanja naših prednikov in naše kulturne krajine.

druzina vrtnari2

"V naši družini se, čeprav  vem, da ni slišati prav sodobno, trudimo delo na zemlji
razumeti tudi kot spoštovanje tradicije, znanja naših prednikov in naše kulturne krajine."

Kaj pa če zemlje nimamo?

Mi sicer zemljo imamo, ampak je kar precej kilometrov oddaljena od našega bloka. Za tisto najbolj sveže in nujno potrebno pa smo usposobili balkon. Mlada čebula, vsa sveža zelišča, kakšna glava solate, sadika paradižnika, zabojček nizkega fižola … Vse to raste kar na balkonu, na katerega se odpira kuhinja. Čeprav imam rože izredno rada, sem se sprijaznila s tem, da jih ne bom imela. Namesto njih občudujem dišeče in okusne liste.

Ni še prepozno

Poletje je sicer že v polnem zamahu, ampak za setev še ni prepozno. Prepričana sem, da boste sami našli kulture, ki dobro kalijo in rastejo v tem letnem času. Naj vam dobro uspeva vse, česar se boste lotili. 

Foto: gardenguides.com, daviddomoney.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Kako biti sočuten in odločen starš uporniškemu najstniku?

22. do 24. november 2019

Stella Maris,
Strunjan

Čudovita princesa (9 do 12 let)

22. november 2019 ob 17.30

Maribor, Kobarid,
Ljubljana