Zakaj se med prazniki prepiramo?

Thumbnail

Komaj čakamo praznike, nato pa se vse izjalovi, ker se skregamo.

Prazniki so čas, ko ima družina čas zase, da skupaj preživlja lepe trenutke, praznuje, se veseli in se povezuje. Nato pa se tako rado zalomi že pri pripravah: kdo bo kaj naredil in zakaj ni, trčimo ob drugačna pričakovanja in se težko usklajujemo … Končno smo si blizu in imamo čas, da smo drug z drugim, pa ugotovimo, da je to še veliko težje, kot če bi bil čisto navaden delovni dan. Zakaj in kako je lahko drugače?

Težava običajno nastane zaradi drugačnih pričakovanj zakoncev: eden bi določeno stvar izpeljal na en, drugi na drug način, ne moreta pa se dogovoriti, kako. Kaj hitro nastane prepir, jeza, užaljenost in zapiranje v svoj svet. Imagoterapevt Rudi Tavčar pojasni, da so prazniki ali njihovo doživljanje nekaj, kar se je v nas odtisnilo že v zelo zgodnjem otroštvu. Zapomnili smo si načine in oblike praznovanja, predvsem pa občutke, ki smo jih ob tem doživljali.

Tehnična vprašanja so v resnici čustvena

Pričakovanja med zakoncema so tako lahko zelo različna in če se zakonca o tem ne pogovarjata, trčita obnje in pride do konflikta. »Pri nas smo na primer veliko noč praznovali tako, da smo takoj po blagoslovu jedil začeli jesti, pri ženi Meti pa šele na vstajenjsko jutro. Po eni strani je to tehnično-logistično vprašanje, ampak v resnici je daleč od tega – gre za čustveno vprašanje: kaj mi da veselje, varnost, radost, tudi vstajenje?« sprašuje Tavčar. Če »tehničnih« stvari nimamo dogovorjenih, je verjetnost, da pride do konflikta, velika. O njih pa je dobro, da se zakonca pogovorita že veliko prej, ne tik pred zdajci. Da se spomnimo, kako smo doživljali kot otroci in najdemo svojo pot praznovanja.

Ko ni mašil, je soočenje lahko težko

Drug razlog za prepire med prazniki pa je soočanje z našimi najbližjimi. »Včasih smo v družini prijetno usklajeni, ko s tehničnimi opravki, kot so služba, šola, hobiji, zapolnimo praznino in to lepo deluje med tednom ali med vikenodom, ne pa med prazniki in dopusti,« pravi Tavčar. Po raziskavah naj bi bilo prav po daljših praznikih in dopustih največ predlogov za ločitev in klicev k terapevtom. Zakaj? »Ker imajo ljudje takrat čas in ni stalnih mašilcev časa in se soočijo s tem, da je nekaj narobe med njimi. Nekateri se dokončno razidejo, drugi pa si uspejo reči, da nekaj potrebujejo. Nektatere stvari v resnici lahko odpreš šele takrat, ko imaš zadosti časa,« odgovarja Tavčar.


“Kakovosten čas eden za drugega si moramo vzeti vsak dan, ne le med prazniki. Tudi če ga je malo, je ključno za dobro razumevanje med zakoncema,” meni imagoterapevt Rudi Tavčar.

Odnosa ne moremo nahraniti le čez praznike

Kaj lahko storimo? »Sam gledam na odnos kot živo bitje, ki ga je treba hraniti. Tako, kot se enkrat na teden ne moremo najesti na zalogo, moramo tudi odnos hraniti sproti. In ne v smislu – čez vikend bova veliko skupaj, med tednom bova pa z drugimi.« Kakovosten čas eden za drugega si moramo vzeti tudi med delovnim tednom, ne le med prazniki, poudarja Tavčar.

Hranimo ga tudi s časom

Da bi bilo prepirov manj, si morata zakonca vzeti čas tudi med tednom, tehnične podrobnosti praznovanja pa načrtovati že veliko prej.

Stavek – sva malo skupaj, pa takrat kakovostno – redko drži. »To je tako, kot bi rekel, da se bom za vikend nabasal s hrano, čez teden pa hiral. Ne more se končati drugače kot s prebavnimi motnjami.« Najbolje je imeti posvečen čas eden za drugega sproti, pa čeprav ga je takrat zaradi obveznosti manj.

Če si vsak večer vzamemo nekaj časa, da se zakoncu zahvalimo za vse lepo, ga objamemo ali skupaj zmolimo, je po Tavčarjevem mnenju zelo dragoceno za dobro razumevanje zakoncev. To so morda videti kot malenkosti, ki zahtevajo čas, a so ključne za odnos.

Včasih se nam čez teden naberejo težave, ki jih ne moremo sproti reševati. Tavčar svetuje, da naj si zakonca to, da so določene težave, predvsem ubesedita in se hkrati zavežeta, da bosta kljub temu ohranila odnos, se pogovarjala, bila prijazna drug do drugega in se ne umakneta eden od drugega. Pomembno je, da gledamo, kaj je med nami dobro in načrtujemo čas, ko se lahko o težavi pogovorimo.

Brez izhodov!

Da lahko tako pristopamo k odnosu, pa moramo najprej verjeti vanj. “Ob tem ne moremo dopuščati zasilnih izhodov – če ne bo šlo, bova šla pa narazen. To je tako, kot bi imeli stalno priprta vrata,« meni Tavčar.

Občutki zapuščenosti, žalosti, razočaranja, jeze ob težavah so po njegovem mnenju »samo« občutki in ti vedno minejo. Odrasli naj bi znali tudi malo počakati in prenesti napetost. »Hvala Bogu imamo krščanski zakonci prednost, ker si lahko rečemo: Ne glede na to, kaj se bo zgodilo, bova ostala skupaj in bova imela čas, da to predelava.«

Foto: imgkid.com, imagoslovenija.si

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja