Odrasli prepogosto mislimo, da naši otroci niso sposobni procesiranja in razumevanja čustvene kompleksnosti, ki zaznamuje njihov svet. Mislimo, da jih ščitimo in varujemo, ko z njimi ne govorimo o neprijetnih in težavnih življenjskih temah.
A otroci preko kontakta z okolico, z drugimi ljudmi, sprejemajo ogromno količino informacij.
Otrok spregovori samo v zaupnem okolju
Ko otrok postane sposoben besednega izražanja, mu počasi lahko začnemo pomagati prepoznavati njegove občutke in govoriti o njih.
V zaupnem okolju, v katerem se odprto pogovarjamo o čustvih in občutkih, večina otrok brez zadržkov spregovori o tem, kaj doživljajo in občutijo, mnogo pa jih je tudi sposobnih izražati empatijo do svojih vrstnikov.
Otroški možgani so ves čas aktivni
V času, ko se njihovi možgani razvijajo z veliko hitrostjo, otroci neprestano opazujejo okolico, nanjo reagirajo in se ji prilagajajo. Na podlagi čustvenih izkušenj razvijajo nove ideje.
Čustvena inteligenca botruje dobremu razvoju socialnih veščin, ustvarjalnosti in produktivnosti, pozornosti, učnemu uspehu in razvoju vodstvenih sposobnosti.
Zaradi tega dejstva je nenavadno, da jih v šolah učimo vsakovrstnih predmetov in vsebin, ne učimo pa jih ničesar s področja čustev in čustvenega doživljanja, kar bi lahko dramatično izboljšalo kvaliteto njihovega življenja.
Kadar otroke učimo čustvene inteligence ali EQ-ja, torej prepoznavanja svojih občutkov, razumevanja od kod izvirajo in kako z njimi ravnati, takrat jih pravzaprav učimo bistvenih sposobnosti za uspešno in zadovoljno življenje.
Raziskave so pokazale, da so mladostniki z visokim EQ-jem učno uspešnejši in sprejemajo bolj konstruktivne življenjske odločitve.
Najpomembnejše sposobnosti in posledice čustvene inteligence
Najpomembnejše sposobnosti, ki jih daje čustvena inteligenca, so: prepoznavanje svojih čustev in čustev drugih, njihovo poimenovanje, razumevanje, zakaj določeno čustvo izkušamo, ter izražanje čustev na primeren način ozirom njihovo obvladovanje.
Čustvena inteligenca botruje dobremu razvoju socialnih veščin, ustvarjalnosti in produktivnosti, pozornosti, učnemu uspehu in razvoju vodstvenih sposobnosti. Zmanjšuje pa anksioznost, občutke depresije, v šolskem okolju pa zmanjša stopnjo medvrstniškega nadlegovanja.
5 komponent čustvene inteligence
Pionir s področja čustvene inteligence, Daniel Goleman, prepoznava pet komponent čustvene inteligence:
- Samo-zavedanje – Poznamo lastna čustva.
- Samo-regulacija – Sposobni smo obvladovati naša čustva in se konstruktivno odzvati nanje. Torej, da nismo impulzivni.
- Notranja motivacija – Posedujemo občutek, kaj je v življenju pomembno.
- Empatija – Razumevanje čustev drugih.
- Socialne veščine – Sposobni smo izgrajevati vezi z drugimi ljudmi.
Če želimo povišati EQ svojih otrok, moramo odrasli biti vešči ravnanja s svojimi čustvi
Če kot starši nismo vešči konstruktivnega ravnanja z lastnimi čustvi, bomo svoje otroke le stežka naučili ravnanja z njihovimi čustvi. Zato moramo spremembe začeti pri nas samih.
Če kot starši nismo vešči konstruktivnega ravnanja z lastnimi čustvi, bomo svoje otroke le stežka naučili ravnanja z njihovimi čustvi. Zato moramo spremembe začeti pri nas samih.
Na srečo se vseh pet opisanih veščin lahko naučimo kadarkoli. Obstaja mnogo vaj in tehnik, s pomočjo katerih se lahko naučimo identificirati in razumevati naša lastna čustva in čustva drugih.
Ta proces se začne s prepoznavanjem in sprejemanjem tega, kar čutimo. Šele takrat bomo stvari lahko spremenili.
Šele ko prepoznamo in priznamo, kako globok vpliv imajo čustva na naše življenje, lahko prevzamemo novo držo do samih sebe in našega duševnega zdravja. Takrat se lahko vprašamo tudi, kako povišati čustveno inteligenco prihodnjih generacij.
Trening čuječnosti in iskren pogovor sta dobrodošla
Ena izmed možnosti je seveda trening čuječnosti. Raziskave so namreč pokazale, da trening čuječnosti pomaga zmanjšati simptome stresa, depresije in anksioznosti. Poveča tudi količino sive snovi v predelih možganov, ki so odgovorni za regulacijo čustev.
Dobrodošli, če ne celo nujni, so tudi iskreni pogovori o neprijetnih čustvih, kot so strah, jeza in žalost, in o težavah, ki jih povzročajo.
Kadar se nam zgodi, da v trenutku čustvene razburjenosti vseeno izbruhnemo, je bolje da – namesto da dogodek in izrečene besede »pometemo pod preprogo« – priznamo in skušamo z odkritim pogovorom popraviti čustveno škodo, ki smo jo (morda) povzročili.
Če bomo upoštevali opisane nasvete, bomo ustvarili okolje, v katerem bomo otrokom omogočili, da bodo nenehno ozaveščali in na nek način osmišljali svoja čustva in izkušnje.
Tako jim bomo omogočili, da bodo v življenju lažje dosegali zadane si cilje in kar je še pomembnejše, v življenju bodo bolj zadovoljni in srečni.
Prerejeno po: psychologytoday.com
Foto: parentinghub.co.za, everydayparenting.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
