Zakaj brez kontracepcije?

Zakaj se pari odločijo, da bodo spočetja uravnavali brez uporabe kontracepcije? Je to sploh mogoče? Izkušnja moža, ki se je z ženo odločil za življenje brez kontracepcije, kaže, da je ravno ta odločitev v njun zakon prinesla veliko zadovoljstva in samouresničitve.

Še vedno se spomnim dne, ko sem padel na kolena in svojo ženo, takrat še dekle, vprašal, če bi se poročila z menoj. Njen DA mi še vedno odmeva v srcu.

Želela sva se le poročiti, ne začeti z družino. Nisva bila še pripravljena na otroka. Potrebovala sva čas zase, za najin odnos.

Bila sva mlada in zaljubljena, še študenta tik pred diplomo, odločena, da se poročiva. Sam sem preračunaval, kakšne bodo najine finance, saj noben od naju še ni bil zaposlen. Bila pa je ena stvar, o kateri sploh nisva razmišljala: otroci.

In zakaj bi? Želela sva se le poročiti, ne začeti z družino. 🙂 Dve popolnoma različni stvari. Seveda sva vedela oz. predvidevala, da si nosečnosti vsaj nekaj časa ne želiva. Nisva bila še pripravljena na otroka. Potrebovala sva čas zase, za najin odnos.

To je pomenilo, da bova potrebovala neko vrsto kontracepcije. Da je ne bi uporabljala, se nama je zdelo nemogoče. Saj jo vendar uporabljajo vsi. To je odgovorno. Vprašanje je bilo le, kakšno kontracepcijo uporabiti. V grobem sva poznala različne vrste kontracepcije, konkretnih izkušenj z njo pa nisva imela. Zato sva začela raziskovati.

Bolj ko sva raziskovala oblike kontracepcije, bolj se mi je vse zdelo neprivlačno, celo sprevrženo.

Bolj ko sva raziskovala, bolj se mi je vse zdelo neprivlačno, celo sprevrženo. Naj žena jemlje nepotrebne hormone, ki bodo naredili njeno telo nefunkcionalno? Ne. Naj si vstavi vložek? To se zdi ekstrem. Ali naj vsakič nadeneva plastiko ali uporabiva kemikalije, da se zaščitiva drug pred drugim? Zdi se narobe, da v najbolj intimen izkaz najine ljubezni vstaviva tujek.      

Nisem želel nič od tega. Razmišljal sem celo, zakaj bi moral porušiti nekaj, kar je tako naravno. Vse se mi je zdelo že smešno. Poleg tega so nekatere oblike kontracepcije tudi abortivne, kar pa nikakor ni bila opcija za naju. Ker pa tudi zanositev ni bila opcija, biti brez »zaščite« ni prišlo v poštev.

Vedel sem tudi, da Cerkev smatra kontracepcijo za nemoralno. Niti sanjalo se mi ni, zakaj. To me je tudi spodbudilo, da sem želel zvedeti, v čem je razlog. Nisem razmišljal, da kontracepcije ne bi uporabil – takšna ekstremna odločitev bi se mi zdela neodgovorna – želel pa sem biti informiran z vseh plati.

V spolnem odnosu ženska in moški izražata ljubezen drug do drugega, ko se v polnosti podarita drug drugemu kot moški in ženska.

Spoznal sem, da je »naravno pravo« nad vsemi civilnimi zakoni. Iz tega izhaja spoštovanje tega, kako in s kakšnim namenom smo ustvarjeni.

Kakšen je torej namen spolnega odnosa? V spolnem odnosu ženska in moški izražata ljubezen drug do drugega, ko se v polnosti podarita drug drugemu kot moški in ženska in izrazita zakonsko enost . V tej popolni odprtosti in podaritvi sta hkrati udeležena pri spočetju. Spolni odnos ima torej dva namena: enost para in spočetje otrok.

Jasno je, da kontracepcija preprečuje vidik spočetja in s tega vidika je kontracepcija v nasprotju z naravo. Vendar pa kontracepcija ovira tudi enost, saj preprečuje popolno podaritev. 

Čeprav mi je bilo zelo jasno, si po pravici povedano nisem želel, da bi bilo res. Želel sem se informirati, ne pa spremeniti svojih načrtov.  

Kaj torej ostane?

Ali je za naju OK, da jo uporabljava, ali pa ni. Samo eno je mogoče.

Čeprav se nama je uporaba kontracepcije zdela nemoralna, nisva vedela, kako naprej. Na nosečnost nisva bila pripravljena. Pomislil sem: kaj če bi kontracepcijo uporabila le na začetku, dokler se ne ustaliva, potem pa, ko bova enkrat pripravljena na družino, kontracepcijo za vedno opustiva. To pa se je ženi zdelo nesmiselno. Rekla je: Ali je za naju OK, da jo uporabljava, ali pa ni. Samo eno je mogoče.  

Odgovora še vedno nisem imel.

V teoriji nama je bilo zelo jasno, da kontracepcija ni OK. Kaj pa to dejansko pomeni za najin zakon? Bo pretežko za naju? Sploh še kdo razmišlja tako kot midva?

Po sprejetju odločitve je bilo, kot da nama je padlo težko breme z ramen. Nisva se več ubadala s tem, kako imeti vse pod kontrolo, ali bila zaskrbljena, kaj če zaščita odpove …

Potrebovala sva veliko pogovorov in razčiščevanja, da sva sprejela odločitev, da v najinem zakonu za kontracepcijo ni prostora. In  kar naenkrat se nama misel o tem, da bi že takoj po poroki zanosila, ni zdela več grozna. Še več, želja po družini naju je vedno bolj vznemirjala.

Po sprejetju odločitve je bilo, kot da nama je padlo težko breme z ramen. Dobila sva občutek, kot da sva končno pustila najinemu zakonu, da postane to, čemur je namenjen: ploden. Nisva se več ubadala s tem, kako imeti vse pod kontrolo, ali bila zaskrbljena, kaj če zaščita odpove. Lahko sva le uživala drug od drugem in bila odprta za dar novega življenja. 

Datum poroke je tako prinesel nov nivo pričakovanja. Ni bil le datum, ko se bova poročila, bil kje tudi datum, ko bova začela s svojo družino. Vse se je zdelo tako čudovito. Nisva si mogla predstavljati, da sva sploh kdaj lahko razmišljala povsem drugače. Nič več naju ni bilo strah.

In po 15 letih zakona lahko rečem, da je bilo to zagotovo prava odločitev.