Gre pri poroki res samo za papir?

Foto: Canva

»Zakaj bi se poročila? Ali ni dovolj, da se imava rada?« Mnogi pari se danes sprašujejo, zakaj bi se pravzaprav poročili? No, razlogov v resnici ni malo …

»Imava se rada in ne potrebujeva ničesar drugega«

»Če se imava rada in si želiva biti skupaj, zakaj to ni dovolj? Zakaj bi morala v to mešati državo? Zakaj so potrebni ceremonija, prstani in bela obleka? Poleg tega poroka ni zagotovilo, da bo najina zveza uspela!«

Takšen pogled na zakon je čedalje pogostejši, saj v Sloveniji iz leta v leto upada število parov, ki se odločijo za poroko. Zato smo se tudi mi vprašali – kakšen je pravzaprav smisel poroke?

Zakaj je potreben »papir«?

Začnimo pri najpogostejšem argumentu, da je poroka le papir. Res je poroka (tudi) papir. A ta papir ima globoko vsebino. Ste na koncu faksa, potem ko ste opravili vse izpite in napisali diplomsko nalogo, dejali, hvala, diplome pa ne rabim, to je samo papir, zadostuje mi znanje, ki sem ga pridobil? Ali ste v avtošoli zavrnili vozniško dovoljenje, ker vam je zadostovalo znanje vožnje?

Poroko lahko gledamo kot »diplomo« po koncu obdobja spoznavanja. Ko fant in dekle ugotovita, da »sta za skupaj«, si želita svojo zvezo kronati z »diplomo«.

»Ali ni dovolj, da si ljubezen izpoveva med sabo?«

Fant in dekle, ki se odločita za poroko, si ljubezni ne izpovesta le en pred drugim. Na poroko povabita ljudi, ki jima veliko pomenijo, in javno oznanita, da se imata rada, se podpirata in spoštujeta ter si bosta zvesta do konca življenja.

Poroka je torej konkretna odločitev para, da drug drugemu in bližnjim na glas izpovesta svojo ljubezen in pripravljenost, da bosta vanjo vse življenje vlagala. Bližnji ju pri tej odločitvi podpirajo in jima po svojih močeh pomagajo, zato ima javna izpoved ljubezni še posebno težo.

»Poroka je prevelik strošek«

Malo za šalo: da je poroka veljavno sklenjena, sta potrebna le ženin in nevesta ter dve priči. A tudi če ne boste šli v takšno skrajnost, nikjer ne piše, da je poroka nepozabna samo, če zanjo porabite veliko denarja.

Včasih je preprost obred, sproščen piknik ali kosilo za ljudi, ki so nam res blizu, mnogo prijetnejši od gala zabave za vse mrzle strice in sošolce iz osnovne šole.

Še en »trik«, s katerim lahko stroške poroke zmanjšata na minimum? Svate namesto za darila prosite za finančni prispevek. Če poroka ni prerazkošna, bosta z zbranimi prispevki brez težav pokrila večino stroškov.

»Zakaj bi se v najino zvezo vmešavala država?«

S poroko se odločimo, da na prvo mesto ne bomo postavljali svojih lastnih želja, ampak se bomo trudili za dobro sozakonca, otrok, pa tudi družbe.

Ja, poroka ni le stvar dveh posameznikov, ampak stvar celotne družbe. Če hoče družba funkcionirati, potrebuje trdne, zdrave pare. Pare, ki si stojijo ob strani in se podpirajo. Pare, ki z ljubeznijo vzgajajo otroke in ki sooblikujejo družbo za skupno prihodnost.

»Toliko porok se konča z ločitvijo …«

Včasih je razlog za odlašanje s poroko strah pred neuspehom, sploh če poznamo ljudi, ki imajo za seboj bolečo ločitev. Poroka res ni jamstvo, da bo naša zveza obstala. A če nas že pred morebitno poroko obhajajo dvomi, ali bi se zakon obnesel, je koristno, če si postavimo dve vprašanji:

1. Ali je moj fant/ dekle zares pravi zame? Si z njim zares želim preživeti preostanek življenja?
2. Se bojim zavezanosti? Me je strah misli na dokončno odločitev?

Pri razreševanju težav in ozaveščanju strahov je številnim parom v pomoč predzakonska terapija. (Ne, terapija ni namenjena samo starim skreganim parom, ampak se je lahko udeležimo že pred poroko.)

Razpad resne zveze nikoli ni scenarij, ki si ga želimo (pa če smo poročeni ali ne) in prav je, da se na poroko pripravimo resno in odgovorno. A če iz previdnosti ostanemo »na koruzi«, svojemu partnerju ne izpričujemo brezpogojne ljubezni, ampak ljubezen, ki si za vsak slučaj pušča odprta zadnja vrata.

Poroka, pri kateri nama pomaga Nekdo tretji …

Za kristjane ima cerkvena poroka še poseben pomen, saj gre za zakrament – znamenje, s katerim nam želi Bog izkazati svojo neskončno ljubezen. Zaročenca obljube, da si bosta ostala zvesta v sreči in nesreči, vse življenje, ne izrečeta le drug pred drugim in pred svati, ampak pred Bogom. On pa se zaveže, da jima bo v sreči in nesreči vse življenje stal ob strani.

Kako neverjetna tolažilna misel je to! Na ladji zakona nisva sama. Nisva odvisna le od lastnih moči in človeških slabosti. Imava Boga, ki si bolj kot kdorkoli želi, da nama uspe. Zato je pripravljen narediti čisto vse. Ne samo »na papirju«, ampak čisto zares – če ga bova le povabila …